REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Strahovlada: ko samooklicani »notranji minister« razglaša neustavno prepoved gibanja po 21. uri

Strahovlada: ko samooklicani »notranji minister« razglaša neustavno prepoved gibanja po 21. uriDr. Andraž Teršek je raztrgal argumentacijo samooklicanega notranjega ministra Aleša Hojsa in 'varuhov nezakonitosti.' Vir: Twitter

Vlada je danes omejila gibanje ponoči med 21. uro zvečer in 6. uro zjutraj.

Vse lepo in prav, omejitve so zaradi širjenja pandemije Covid-19 res nujne, toda vlada se je ob tem ponovno poslužila neustavne bližnjice.

Za tako drastičen ukrep kot je »policijska ura« namreč očitno nima pravne podlage.

Prepoved gibanja ponoči, od 21. do 6. ure sicer začne veljati v torek, 20. oktobra ob 21. uri.

Tudi sklicevanje na določbe v Zakonu o nalezljivih boleznih, na katere se sklicuje vlada, ko odreja takšne ukrepe, je po oceni Terška očitno neutemeljeno.

Da gre za neustavni ukrep opozarja tudi ustavni pravnik dr. Andraž Teršek.

»Policijska ura je protiustavni ukrep,« je zapisal v objavi na Facebooku.

»Vse dokler ni razglašeno izredno stanje,« je nato pojasnil.

Teršek opozarja, da se lahko do tedaj gibanje samo »omeji«, omejitev pa mora biti podprta s prepričljivimi razlogi o »nujnosti, primernosti in sorazmernosti.«

Tudi sklicevanje na določbe v Zakonu o nalezljivih boleznih, na katere se sklicuje vlada, ko odreja takšne ukrepe, je po oceni Terška očitno neutemeljeno.

Svojo oceno je razložil v daljšem tekstu: Ustavni komentar - omejitve in prepovedi gibanja v in po državi - je protiustavno.

Aleš Hojs omejuje, tokrat z regijami
Aleš Hojs omejuje, tokrat z regijami in tudi s policijsko uro. Vir: Twitter

»Ustava RS v 32. členu določa pravico do svobode gibanja:

Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.

Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.

Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.

Ustava daje državi pristojnost, da 'omeji' pravico do svobodnega gibanja v in po državi. Tudi, da 'omeji' svobodo gibanja v zvezi z zapustitvijo države in vrnitvijo vanjo. A država mora za takšno omejitev navesti prepričljive razloge, da je to 'nujno', primerno in sorazmerno, da bi se dosegel legitimni cilj v javnem interesu: preprečitev, zajezitev ali otežitev širjenja nalezljive bolezni po državi. Hkrati pa Ustava državi ne daje pristojnosti, da gibanje v in po državi kar prepove.

Država lahko gibanje v in po državi prepove samo, če razglasi izredno stanje. Sicer mora poseči po manj restriktivnih, blažjih ukrepih.

Država sme 'prepovedati' gibanje in določiti 'policijsko uro' samo, če razglasi 'izredno stanje.' Če izrednega stanja ne razglasi in gibanje v in po državi 'prepove', ravna protiustavno.

O 'izrednem stanju' govori določba 16. člena Ustave. Ta pravi:

(začasna razveljavitev in omejitev pravic)

S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.

Določba prejšnjega odstavka ne dopušča nobenega začasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, določenih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. členu.

Tudi ta člen zahteva prepričljivo izkazanost 'nujnih' razlogov – prisiljujoče družbene/socialne nujnosti.

Država sme 'prepovedati' gibanje in določiti 'policijsko uro' samo, če razglasi 'izredno stanje.' Če izrednega stanja ne razglasi in gibanje v in po državi 'prepove', ravna protiustavno. Če bo od jutri (torek) v in po državi gibanje prepovedano in bo zapovedana 'policijska ura', bo to protiustavno: protiustavno kršenje temeljnih ustavnih pravic in svoboščin prebivalstva in protiustavno ravnanje državne oblasti. Ukrepa Vlade RS bosta očitno protiustavna,« ocenjuje dr. Andraž Teršek.

Nasilje nad protestniki
Nasilje nad protestniki na petkovih protestih. Vir: Twitter

Ustavno sodišče je sicer ob pomladnem valu epidemije Covid-19 odločalo tudi o omejitvi gibanja na občine.

Tedaj je ustavno sodišče ocenilo, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije Covida-19 ni bila v neskladju z ustavo, izpodbijane določbe, ki so s prepovedjo gibanja izven občine prebivališča uveljavile poseg v pravico do svobode gibanja, pa so zasledovale ustavno dopusten cilj in niso bile prekomerne.

V primeru zadnjih omejitev je zadeva še bolj sporna, saj je ukrepe razglašal kar samooklicani, t.i. 'minister za notranje zadeve' Aleš Hojs, ki dejansko sploh več ni minister. Na svojem položaju namreč po nepreklicnem odstopu vztraja na podlagi očitne kršitve ustave in poslovnika Državnega zbora.

Sodišče je menilo da je bila izkazana upoštevna verjetnost, da bi glede na takratne podatke prepoved gibanja izven občine prebivališča lahko prispevala k upočasnjevanju širjenja bolezni Covid-19 predvsem z zmanjševanjem stikov med osebami, ki so prebivale na območjih z višjim številom okužb, in osebami na območjih z nižjim številom okužb.

Sodišče je še opozorilo, da je šlo za okoliščine, ki so se pojavile prvič, v katerih tudi primerjalno ne obstajajo preverjene dobre prakse in ki očitno terjajo aktivno delovanje državnih oblasti.

Vendar so nekateri ustavni sodniki – odmevno je bilo predvsem mnenje ustavnega sodnika dr. Petra Čeferina – menili, da je takšna odločitev napačna in da je bil ukrep vlade nesorazmeren ter v nasprotju z ustavo.

V primeru zadnjih omejitev je zadeva še bolj sporna, saj je ukrepe razglašal kar samooklicani »minister za notranje zadeve« Aleš Hojs, ki dejansko sploh več ni minister.

Na svojem položaju namreč po nepreklicnem odstopu vztraja na podlagi očitne kršitve ustave in poslovnika Državnega zbora.

Kuverto Aleša Hojsa je prekril mah
Kuverto Aleša Hojsa je prekril mah. Vir: Twitter

Tudi to je povsem jasno pojasnil v svojem blogu dr.Andraž Teršek.

»ALI JE MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE 'ODSTOPIL'? Je. To je povedal tudi sam in tako izrecno piše v njegovem pismu o odstopu.

ALI JE PREDSEDNIK VLADE ODSTOPNO PISMO MINISTRA ODPRL, ALI GA NI ODPRL? Bojda ga je odprl.

A to je povsem nepomembno za ministrov odstop in prenehanje njegove funkcije.

Kuverta, Hojs in Janša
Kuverta, Hojs in Janez Janša. Vir: Twitter
ALI JE PREDSEDNIK VLADE ODSTOPNO PISMO MINISTRA ODPRL, ALI GA NI ODPRL? Bojda ga je odprl. A to je povsem nepomembno za ministrov odstop in prenehanje njegove funkcije. Ker je šlo za odstop, minister in predsednik vlade kršita Ustavo in zakon.

Če je v pismu ministrov odstop s funkcije ministra, je to dovolj za prenehanje funkcije ministra.

Odstopno pismo je informacija javnega značaja.

ODGOVOR NA TA VPRAŠANJA VODI K VPRAŠANJU, ČE STA PREDSEDNIK VLADE (PV) IN MINISTER (MNN) – HUDO – KRŠILA USTAVO IN ZAKON. IN DAJE ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE.

Ker je šlo za odstop, MNN in PV kršita Ustavo in zakon,« je ocenil dr. Andraž Teršek.

Omenjeno dogajanje jasno razkriva, kje se v času pandemija skriva morda največja nevarnost za Slovenijo.

Gre za to, da se pod plaščem pandemije vse bolj kršita slovenska ustava in zakonodaja, tokrat pa je prišlo že tako daleč, da samooklicani minister za notranje zadeve napoveduje ukrepe omejevanja gibanja, ki so prav tako – neustavni.

In če se te kršitve ne bodo ustavile, potem se lahko od tu naprej kršitve ustave samo še stopnjujejo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek