REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija že 18 let praznuje napačen praznik »vrnitve« Primorske k matični domovini

Slovenija že 18 let praznuje napačen praznik »vrnitve« Primorske k matični domoviniMatjaž Nemec - priključitev Primorske Jugoslaviji. Vir: Posnetek zaslona, Twitter in muzej-nz.si

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Nemcem (SD) je pred štirimi leti v Državni zbor vložila predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po kateri bi praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenovali v praznik priključitve Primorske k matični domovini.

Na Primorskem se je namreč vedno praznovalo priključitev Primorske in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri.

SD je sicer takšen predlog v parlamentarno proceduro vložila že leto dni pred tem, a do izteka mandata Državni zbor o njem ni odločal.

Po predlogu predlagateljev je praznik priključitve Primorske k matični domovini zlasti na Primorskem tradicionalni praznik, globoko zasidran v zavest ljudi, zato je drugačno poimenovanje praznika za Primorce neustrezno in nesprejemljivo.

A zdi se, da je danes na to poimenovanje pozabil tudi Matjaž Nemec:

Na Primorskem se je namreč vedno praznovalo priključitev Primorske in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri, so zapisali v predlogu. Poslanci so predlagali, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku.

Ta praznik so sicer na Primorskem s proslavami obeležili prav danes.

Priključitev Jugoslaviji
Vir: Muzej novejše zgodovine, posnetek zaslona

V Sloveniji je bil sicer praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga v Sloveniji praznujemo 15. septembra,  uveden z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki jo je DZ sprejel leta 2005. Z isto novelo je bil 17. avgust razglašen za praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 23. november pa za dan Rudolfa Maistra.

Za vse tri praznike je bilo določeno, da niso dela prosti dnevi.

Ob tem je 15. september dan spomina na uveljavitev Pariške mirovne pogodbe z Italijo.

Na neustreznost paznovanja smo pred časom opozorili tudi v Insajderju.com.

Opozorili smo, da bi prav zaradi naraščanja revizionističnih teženj v Italiji v Sloveniji morali ta praznik praznovati bistveno drugače - tako, da bi bil dela prost dan.

Prav zaradi naraščanja revizionističnih teženj v Italiji bi v Sloveniji morali ta praznik praznovati bistveno drugače - tako, da bi bil dela prost dan.

Tega pa niti v SD doslej še niso predlagali.

Prav tako ni mogoče pozabiti, da je Italija državni praznik razglasila na dan, ko je s podpisom Pariške mirovne pogodbe - ki jo je podpisala in nikoli ratificirala - kot kazen za agresijo in zaradi spoštovanja načela o samoodločbi narodov izgubila svojo rapalsko mejo.

S temi sporazumi je bilo določeno tudi plačilo vojnih reparacij. Italija bi jih Jugoslaviji morala plačati 125 milijonov takratnih dolarjev, na koncu pa jih je plačala le okoli 30.

Tajani in streljanje slovenskih domoljubov
Antonio Tajani. Vir: Posnetek zaslona, Twitter in muzej-nz.si 

Istočasno je s temi sporazumi Italija dobila nove meje in izgubila del ozemlja, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, hkrati pa je dobila obveznost, da zagotovi, da na njenem ozemlju ne bo več diskriminacije na podlagi rase, nacionalnosti, spola ali veroizpovedi ter da bo preprečila nastanek novih fašističnih ali drugih podobnh organizacij, katerih namen je zmanjševanje pravic državljanov.

Danes ima vlada Roberta Goloba dovolj veliko večino, da bi lahko izglasovala pravo ime praznika. A tega še ni storila.

Zato jo stranke, kot je SDS in njeni poslanci in poslanke seveda kritizirajo, ko praznik menda napačno poimenujejo.

Uradni Rim se torej od 10. februarja 2004, dneva spomina na žrtve fojb ne spominja samo nedolžnih žrtev, pač pa na simbolni ravni Italija največji epohalni uspeh NOB in slovenskega boja proti fašizmu - priključitev Primorske Sloveniji - razglaša za svojo nacionalno tragedijo. 

Dan, na katerega je izgubila ozemlja ter dobila obveznost, da zaščiti manjšine in plača reparacije ter prepove fašistične organizacije - sedaj Italija objokuje pod pretvezo žalovanja za žrtvami fojb.

Dan, na katerega je izgubila ozemlja ter dobila tudi obveznost, da zaščiti manjšine in plača reparacije ter prepove fašistične organizacije - sedaj Italija objokuje pod pretvezo žalovanja za žrtvami fojb.

V resnici pa italijanski politiki objokujejo izgubljena ozemlja.

In to je zelo lepo priznal nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ko je pozdravil »italijansko Istro« in »italijansko Dalmacijo

In letos ni želel obiskati Raba, enako kot tudi ne italijanski predsednik.

Še huje, za svoj nacionalni praznik je Italija razglasila dan, ko se v istem obdobju spominjamo Krimske konference, Pariške mirovne pogodbe in sporazuma na Jalti.

In kako je ravnala Slovenija?

Šele po dolgih letih po »osamosvojitvi« je pričela praznovati priključitev Primorske k matici. In to pod očitno napačnim imenom.

Napačno pa ga je očitno praznovala - celih 18 let.

In še vedno ga tako praznuje, v nasprotju z voljo samih Primorcev, ki bi morala imeti največjo težo.

Tega se, na žalost, ne zaveda niti Primorec na čelu vlade.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek