Mineva 71 let od vrnitve Primorske k matični domovini

V soboto bo minilo 71 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. V Sloveniji zato 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja prireditev v počastitev praznika bo letos v Komnu.

Kot je povedal komenski podžupan Valter Ščuka, bodo sobotno slovesnost pripravili na komenskem travniku, kjer se je pred natanko 40 leti zbrala velika množica ljudi, ki so počastili spomin na 35. obletnico sprejetja avnojskega sklepa, da se Primorska priključi matični domovini.

Kraški občini Komen pri organizaciji proslave pomagajo tudi ostale primorske občine. Že v petek pred praznikom bodo v Komnu gostili sprejem za župane vseh 24 primorskih občin, ki se jim bodo pridružili tudi župani iz sosednje Italije.

Na sobotni osrednji prireditvi se bo na glavnem odru v Komnu zbralo 200 nastopajočih pevcev, glasbenikov in recitatorjev. Slavnostni govornik bo tržaški pisatelj in novinar, sin enega od ustanoviteljev protifašistične organizacije Tigr Dušan Jelinčič, zbrane bosta nagovorila tudi donedavni komenski župan Marko Bandelli, ki se seli v vlado, in članica občinskega združenja borcev Komen in podpredsednica ZZB Slovenije Ljubica Jelušič.

Po koncu osrednje prireditve bodo obiskovalci lahko prisluhnili koncertu ženskega pevskega zbora Kombinat.

Primorska je bila vse do konca prve svetovne vojne povezana s Slovenijo v enotnem cesarstvu, zato so se nemudoma po italijanski zasedbi jeseni 1918 in zlomu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni začela prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu.

Pariška mirovna konferenca leta 1919 se je končala, ne da bi rešila obmejno vprašanje, s podpisom rapalske pogodbe novembra 1920 pa so Goriška Brda, Gorica, Vipavska in Soška dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra pripadli Italiji.

Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t. i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni - cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava, in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del Goriške in del Tržaške, Istro južno od reke Mirne, jadranske otoke in Zadar z okolico.

S pariško mirovno pogodbo se je tako večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je ostalo še okrog 140.000 Slovencev.

Širša okolica Trsta, ki je poleg tega mesta vključevala še Koper, Izolo, Piran, Umag, Buje in Novigrad, je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO), razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.

Leta 1954 je bilo STO s Spomenico o soglasju (t. i. londonskim sporazumom) ukinjeno - cona B je prešla pod Jugoslavijo, cona B pa pod Italijo. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan.