Ob dnevu svobode medijev slovenski novinarji pozabili na mednarodno solidarnost

Ob dnevu svobode medijev so tudi novinarske organizacije in mediji ponovili tradicionalne pozive k več ukrepom za zaščito novinarstva, novinarjev in medijev.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so ob mednarodnem dnevu svobode medijev, ki se praznuje 3. maja pozvali politiko, medijske lastnike in tudi javnost k spoštovanju in zaščiti novinarstva, ki se sooča z »neprecedenčnimi razmerami in pritiski.«

Iz Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) pa je prišel poziv k iskanju rešitev, ki bi omejile pritisk politike na javne medije.

Znano je, da imamo v Sloveniji dve svetovnonazorsko različni novinarski organizaciji (DNS in ZNP), ob tem pa novinarji ne premorejo organizacije in mehanizme, ki bi zagotavljali primerljivo, neodvisno varovanje interesov javnosti in novinarjev, kot to velja za druge države predvsem v EU.

Slovenski sistem, na primer delovanje Častnega razsodišča DNS je hibrid socialistične ureditve z nekaj sodobnimi popravki, zato deluje nekonsistentno in neustrezno tudi pri varovanju interesov javnosti, novinarjev in medijev.

DNS si, na primer, lasti monopol nad etičnim razsojanjem glede novinarskega poročanja (tako glede delovanja članov kot nečlanov), ne da bi za to imela ustrezno zakonsko ali drugo podlago, njene odločitve pa se zato objavljajo selektivno.

Večina drugih držav ima to urejeno s pomočjo dogovorov industrije, medijev in novinarskih združenj, na primer v okviru Tiskovnih svetov.

Letošnji dan svobode medijev so v Društvu novinarjev Slovenije kljub temu pospremili z videom, v katerem so besedo prepustili novinarkam in novinarjem iz »tradicionalnih« in »osrednjih medijev«, torej STA, Večera, Dnevnika, Dela, Mladine, Reporterja, Televizije Slovenija, Vala 202, Pop TV, Kanala A, 24ur.com in BK TV.

Vsi so navajali primere pritiskov, ki so jim izpostavljeni pri svojem delu.

»Novinarje neprestano blatijo številni politiki, strankarski mediji vodijo medijske kampanje z namenom diskreditacije novinarjev, nanje se z vsemi sredstvi spravljajo župani, v družbenih medijih pa se nizajo pozivi k nasilju, linču novinarjev, kar se je lani uresničilo v fizičnih obračunih s televizijskima ekipama,« so opozorili v DNS.

Pred dobrim tednom dni je na pozornost javnosti naletelo tudi sporočilo članov odbora Združenja novinarjev in publicistov pri tedniku Reporter. V njem so SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši očitali politične pritiske na omenjeni tednik.

Kot so zapisali v Reporterjevem odboru ZNP, se lahko vsak politik ali stranka odzoveta na poročanje medija, če menita, da določene vsebine ne ustrezajo resnici ali njihovim nazorom: »To je legitimno. Z vidika svobode tiska in novinarske neodvisnosti pa je povsem nesprejemljivo, če skušajo politiki in strankarske organizacije s svojimi javnimi pozivi kupcem poslovno škoditi posameznemu časniku.«

V upravnem odboru ZNP pa so ob dnevu svobode medijev v odgovorih na vprašanja STA opozorili na ključni pomen medijev in novinarjev za razvoj demokratične in pluralne družbe. »Medijske hiše in še posebej javni servisi morajo zagotoviti enakopravno in pošteno predstavitev perečih in aktualnih tem zato, da se gledalci in bralci seznanijo z vsemi spektri družbe,« so poudarili.

Vsakršno medijsko navijanje za to ali drugo politično opcijo po njihovih navedbah pomeni, da javnosti preprečimo seznanitev s posameznimi politikami in idejami ter ji tako onemogočamo izbiro: »Pri nas pluralizem medijev imamo, nimamo pa vsaj približne uravnoteženosti medijev. Tako bralci in gledalci večinoma prejemajo enostranske informacije oz. informacije, ki so naklonjene zgolj enemu, levem polu politike,« opozarjajo v ZNP.

Zanimivo pa je, da v obeh društvih tega dne niso izkoristili za pozive proti sodnemu pregonu ene od največjih žrtev političnih pritiskov v »zahodnih« družbah nasploh – Julianu Assangeu, ki je trenutno v britanskem zaporu in ga povsem mogoče čaka izročitev ZDA. Julian Assange je dejal, da nasprotuje izročitvi »zaradi novinarstva, ki mi je prineslo številne nagrade in zaradi česar sem rešil veliko ljudi.«

Med drugim smo prav zaradi Assangea in WikiLeaksa v Sloveniji lahko izvedeli marsikaj, na primer o tem, kako je tedanji slovenski predsednik vlade bil pripravljen v Sloveniji sprejeti nekaj ameriških zapornikov iz Guantanama v zameno za »foto-termin« in srečanje s predsednikom ZDA Barackom Obamo in kako se je dogovarjal o tem, da bi drugi blok NE Krško znova gradil ameriški Westinghouse.

Assange je v zaporu seveda tudi zaradi teh in podobnih razkritih skrivnosti, vendar se zdi, da so slovenski novinarji ob opozarjanju na svoje težave, ki pa so v primerjavi s tem vsaj v vrstah »osrednjih« medijev zanemarljive – ob tem mednarodnem, ne pa slovenskem prazniku novinarstva znova pozabili na mednarodno solidarnost.

Assangea so ob aretaciji v DNS sicer »branili«, toda precej polovičarsko.

»Ne glede na Assangeovo kontroverznost in morebitno upravičenost preganjanja Assangea zaradi drugih obtožb smo v obeh organizacijah prepričani, da je preganjanje in izročitev ZDA zaradi dokumentov, ki jih je objavil leta 2010, težko upravičiti,« so zapisali v sporočilu, za Assangeovo delo pa zatrdili, da ima le »elemente novinarstva.«

Hkrati so zgolj z »zaskrbljenostjo ugotovili«, da aretacija ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea žvižgačem in novinarjem, ki objavljajo njihove zgodbe, »sporoča, da niso varni.«

Pregon Assangea in njegova izročitev ZDA torej za DNS ni nesprejemljiva, pač pa le »težko opravičljiva« (no, ZDA bodo opravičilo za obtožbe proti Assangeu seveda zlahka našle), Assange pa za slovenske novinarje v DNS torej sploh ni novinar, pač pa le človek z »elementi novinarstva.« 

Takšno podcenjevanje in omalovaževanje človeka, ki je simbol pregona novinarstva v svetu in je dobil vrsto prestižnih novinarskih nagrad, je res ne samo težko opravičljivo - pač pa neopravičljivo.