Osupljivo: robotsko novinarstvo v vzponu. Kako bo v prihodnje?

»Bot«, imenovan Tobi, je v petih minutah generiral skoraj 40.000 časopisnih člankov o rezultatih volitev v Švici novembra 2018 za medijskega velikana Tamedio.

Vrste umetne inteligence, kot so »boti« (okrajšava za »robot«, v digitalnem svetu beseda opisuje programe, ki naloge opravljajo samodejno; vse bolj priljubljeni so klepetalni boti oz. chatboti, ki preko vmesnika - in tudi umetne inteligence - omogočajo interakcijo z uporabniki), so na voljo že skoraj deset let in se vedno bolj uporabljajo v časopisnih hišah za pisanje člankov, personalizirano pošiljanje novic, a v nekaterih primerih kot orodje za iskanje podatkov, da bi se hitreje našle pomembne novice.

Tobi je v francoščini in nemščini pisal o rezultatih glasovanja za vsako izmed 2222 švicarskih občin za največjo medijsko skupino v državi, so razkrili na konferenci in računalništvu v Miamiju.

Podoben avtomatiziran računalniški program, imenovan Heliograf, je časniku Washington Post omogočil, da od leta 2014 spremlja skoraj 500 volišč, skupaj z lokalnimi športnimi in poslovnimi novicami.

»Vidimo, da se potencial umetne inteligence oziroma robotskega novinarstva vse bolj sprejema v redakcijah po vsem svetu,« je povedal Damian Radcliffe, profesor na Univerzi v Oregonu, ki sledi potrošniškim trendom in poslovnim modelom v novinarstvu.

»Ti sistemi lahko nudijo hitrost in natančnost ter so potencialna podpora za manjše redakcije in novinarje, ki so pod pritiskom zelo kratkih rokov,« dodaja Radcliffe, toda hkrati opozarja, da se časopisne hiše zavedajo, da »boti« nikakor niso zasnovani kot zamenjava za novinarje ali urednike, ampak da jih sprostijo najbolj dolgočasnih nalog, kot je prepisovanje športnih rezultatov ali poročil z borze.

Jeremy Gillbert, direktor strateških pobud v Washington Postu, je dejal, da je bil Heliograf razvit kot orodje za pomoč urednikom.

"Bot" zvan Tobi generirao je gotovo 40.000 novinskih članaka o rezultatima izbora u Švicarskoj u studenome 2018. za medijski div Tamediju i to u samo pet minuta https://t.co/29iDdNnZ6r

— HRT vijesti (@hrtvijesti) 16 March 2019

»Post ima neverjetno ekipo poročevalcev in urednikov in seveda jih nismo nameravali zamenjati ali nadomestiti z umetno inteligenco,« je poudaril Gillbert in dodal, da »lahko bot piše hitreje ali posodablja zgodbe, v času, ko se te razvijajo, kar omogoča novinarjem, da se osredotočijo na druge naloge.«

Ob tem poudarja, da je bil odziv zaposlenih na splošno pozitiven.

»Bili smo presenečeni, da je prišlo veliko ljudi in povedalo: 'To pišem vsak teden, ali bi se dalo to avtomatizirati?',« je pojasnil Gillbert. »Skratka, ni šlo za zgodbe, ki bi jih nekdo želeli narediti.«

Podobno se lahko sliši v redakcijah po vsem svetu.

Norveška tiskovna agencija NTB je avtomatizirala športna poročila, da bi uporabnikom zagotovila rezultate tekem v 30 sekundah.

Los Angeles Times je razvil »quakebot«, ki hitro distribuira novice o potresnih sunkih v regiji in uporablja avtomatiziran sistem poročanja v črni kroniki.

Tiskovna agencija Associated Press je avtomatizirala četrtletna poročila o prihodkih za skoraj 3.000 podjetij, ki kotirajo na borzi, in letos je objavila načrte s partnerjem Automated Insights, da objavijo računalniško generirane napovedi košarkarskih tekem v kolidžih.

Agencija Reuters je lani napovedala uvajanje storitve Lynx Insight, ki z avtomatizirano analizo podatkov ugotavlja trende in anomalije, ter predlaga, katere zgodbe bi novinarji lahko pisali.

Toda vsi se strinjajo, da umetna inteligenca nikakor ne more nadomestiti denimo živega, kreativnega in čutnega avtorja ter poročanja o nekem dogodku ali pisanja o neki temi, ker so to lastnosti dane homo sapiensu in ne programiranim robotom.