Nekdanji vodilni jugoslovanski tajni agent Božo Spasić: »Janeza Janšo je kot sodelavca Udbe zanimal samo denar!«

V zadnjem času smo priča pravi ofenzivi vladnih ministrov in drugih politikov, ki za predsednikom vlade ponavljajo mantro o »udbomafiji« in »globoki državi«, ki naj bi bili trn v peti njihovi neomejeni oblasti.

Zadnji v tej vrsti je bil - le kdo drug? - Aleš Hojs, odstopljeni minister za notranje zadeve. 

Številni pripadniki mlajših generacij te fascinacije celotne stranke SDS in njenega voditelja ter predsednika slovenske vlade Janeza Janše z Udbo in »jugokomunizmom« sploh niti ne razumejo.

Vendar se je v zadnjem času tudi na svetovnem spletu pojavilo več posnetkov, v katerih nekateri avtorji opozarjajo na izjave Boža Spasića, nekoč glavnega inšpektorja zvezne Službe državne varnosti (SDV) SFRJ, ki je bila dedinja nekdanje Udbe, (kar je bil okrajšava od Uprava državne bezbednosti, v slovenščini: Uprava državne varnosti). Torej - jugoslovanske tajne policije.

Janša:" Marija pomagaj!", sedaj,ko se je komaj začel odvijat klopčič groznega vladnega kriminala Janševe vlade pri nabavi zaščitne opreme, Janša in SDSSovci pljuvajo po policiji,da je udbovska in partijska,čeprav je hud komunist bil prav Janša in s strani Spasića razkrit udbovec. pic.twitter.com/RlaOSCqlu9

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) July 1, 2020

V svojih nastopih se Spasić tudi danes večkrat vrača na intervju, ki ga je dvema spodaj podpisanima avtorjema dal leta 1993 in je bil objavljen v Mladini, kjer je prvič razkril povezave Janeza Janše z zvezno SDV (naslednico Udbe) ter tujimi obveščevalnimi službami.

Drugi del intervjuja je bil objavljen potem, ko je Spasić poskušal dopotovati v Slovenijo, da bi javnosti oziroma novinarjem predstavil svoje dokumente in pričevanje o Janezu Janši.

V tem primeru je slovenska tajna služba Sova že tedaj zelo dobro sodelovala s srbsko SDV oziroma agencijo BIA (ne samo v tem primeru, tudi ob prikrivanju zločinov TO in sovenske policije proti pripadnikom JLA v Sloveniji leta 1991).

V posledici tega sodelovanja, je srbska policija Spasića, še preden je uspel prečkati mejo, da bi se odpravil proti Sloveniji - aretirala.

In ga tudi pred aretacijo celo zasledovala ter o njem vodila poseben dosje.

Slovenska Sova je nato na posebni tiskovni konferenci konec leta 1993 razglasila, da naj bi imel Spasić pri sebi lažen Janšev potni list.

Toda za sodelavca SDV, kar naj bi Janša po Spasićevih trditvah vsekakor bil, to ne bi bilo nič nenavadnega.

Pri tem se je potrebno zavedati, da je bil Janez Janša v času, ko naj bi po Spasićevih trditvah postal sodelavec jugoslovanske tajne policije (ki se je tudi danes drži vzdevek Udba), precej pravoveren komunist, študent obramboslovja, referent na republiškem štabu za ljudsko obrambo, izobražen marksist, udeleženec pohodov mladincev po scenosledu tedanje komunistične partije ter vnet pisec komunističnih, ideoloških pamfletov.

Ob tem pa je Spasić o sedanjem slovenskem predsedniku vlade povedal še vrsto drugih razkritij, ki jih Janez Janša nikoli ni demantiral.

Med drugim je tudi vztrajal, da naj bi »Janša že zelo zgodaj pričel sodelovati z nemško tajno službo BND, katere podporo je nato užival tudi v času svoje politične kariere.«

Da bi predvsem mlajše generacije lahko razumele to globoko vez, ki Janeza Janšo in ostale podpornike teze o vseprisotnosti »globoke države« veže na Udbo in k pregonu rdečih zvezd in komunizma, objavljamo povzetek vsebine pogovora, ki je bil prvič objavljen v Mladini oktobra leta 1993.

Iz pogovora s Spasićem je iz perspektive današnjega časa namreč očitno, da poskuša Janša s svojim današnjim radikalnim antikomunizmom predvsem predrugačiti in spremeniti svojo lastno podobo in preteklost, tudi v luči dejstva, da naj bi za to, da se je njegov oče boril pod poveljstvom SS v vrstah domobrancev, izvedel relativno pozno - menda šele leta 1988.

Dejstvo, da se je njegov oče boril proti vsemu, za kar se je do tedaj vneto zavzemal Ivan (Janez) Janša, je mladega komunističnega politika Ivana Janšo tako zelo pretreslo, da je popolnoma spremenil politični predznak.

In ime. Postal je Janez Janša - kot oče, nekdanji domobranec.

Danes zato nastopa celo kot stric iz ozadja domačih rumenosrajčnikov.

Kot je razvidno iz pogovora, lahko iz časovne perspektive vidimo tudi rdečo nit, ki se od sodelovanja Janeza Janše z zvezno SDV (»Udbo«) v tem primeru vleče tudi preko trgovine z orožjem, afere Patria, pa vse do zadnje afere s spornimi nakupi medicinske opreme v času korona-pandemije.

Ta rdeča nit pa je ena sama – dejstvo, da je Janeza Janšo zmeraj »zanimal samo denar,« na kar opozarja nekadnji prvi med jugoslovanskimi špiclji - Božo Spasić.

Janša se torej v javnosti in pred svojimi volivci predstavlja kot velik domoljub, afere pa kažejo, da je že od časov, ko je menda začel kariero kot jugoslovanski udbaš, v središču njegove pozornosti le - denar.

To pa se lahko bere tudi kot napotek za preiskovalce.

Če ima inšpektor zvezne SDV, ki trdi, da se je pogosto sestajal z Janšo kot svojim sodelavcem (udbašem) prav, potem bi dosledno iskanje denarnih sledi v raznih aferah (v skladu z maksimo »folow the money« - sledi denarju) lahko današnje preiskovalce NPU-ja morda res privedlo do samega predsednika vlade.

Da gre v primeru Bože Spasića za res pristnega poznavalca tajnih služb in Udbe, katerega mnenje zelo cenijo tudi Janši nakolnjeni mediji pa kaže tudi pred tremi leti objavljen intervju na Nova24TV z istim Božom Spasićem.

Le da ga novinarji Nove24TV niso vprašali prav nič o tem, kako je Spasić sodeloval s sedanjim predsednikom slovenske vlade, ki je kariero, kot razkriva Spasić, začel kot udbaš, informator o Albancih, švercer z udbaškim blagoslovom in ljubitelj pic iz ljubljanskega Ko-Ra bara.

S tem pa se povsem strinja tudi Anton Peinkiher, Janšev nekdanji soborec, vodja slovenske vojaške obveščevalne službe v času osamosvajanja Slovenije.

Nima veze kakšen naziv ima špicelj, ponavadi je to kakšno krajše poimenovanje, tudi ime, da je razlikovalno od vsakdanjega okolja, prepoznavno za komunikacijo v tajni službi in da ne razkriva nosilca psevdonima (tajnega agenta, špiclja). Janši je dal psevdonim SAVA Božo Spasić. pic.twitter.com/Xi1DjYM9We

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) November 18, 2019

Pričevanje nekdanjega glavnega inšpektorja SDV Bože Spasića pa smo leta 1993 predstavili tako:

»Julija in v začetku avgusta letos smo se v Beogradu pogovarjali z Božom Spasićem, glavnim inšpektorjem zvezne SDV, ki je bil v preteklosti v glavnem zadolžen za specialne akcije in 'ofenzivno-psihološko' delovanje proti 'sovražni emigraciji' nekdanje jugoslovanske zvezne države. Med pogovorom je Božo Spasić izrekel tudi vrsto zelo presenetljivih trditev o Janezu Janši in nekaterih drugih slovenskih politikih ter nam pokazal nekatere zanimive dokumente.

Čeprav je bila tema zelo vroča, tega dela intervjuja v Mladini takrat nismo objavili. Od Bože Spasića smo za podkrepitev njegovih trditev namreč zahtevali še bolj podrobne dokaze, hkrati pa smo, kot vselej doslej, trditve našega sogovornika poskusili preveriti tudi pri poznavalcih delovanja bivše SDV, ki Spasićeve zgodbe niso niti potrdili, niti popolnoma zanikali, pač pa so nam svetovali, da nadaljujemo z zbiranjem dokazov.

Še preden smo uspeli priti pravi resnici do dna so tudi slovenski mediji že povzeli novico o Spasićevi aretaciji na jugoslovansko-madžarski meji in podrobno opisali, kakšne dokumente naj bi Spasić poskušal spraviti v Slovenijo. Spasić se je namreč, kot nam je kasneje potrdil tudi sam, v prepričanju, da imamo tudi na Mladini 'človeka, ki podrobno obvešča Janšo o dogajanju v redakciji' in da zato do objave njegovega pričevanja nikoli ne bo prišlo, odločil svoje dokumente spraviti v Slovenijo 'po drugi poti'.

Danes, po poročilih in trditvah, ki so jih predstavili drugi mediji in po tiskovni konferenci Sove, ki je javnosti pokazala del dokumentov iz Spasićevega dosjeja, seveda ni več nikakršnega razloga, da ne bi objavili še tistega dela intervjuja, brez katerega pravzaprav sploh ni mogoče razumeti, čemu služi pojav ponarejenega potnega lista Janeza Janše na ime 'Boško Rakić' in vrsta drugih dokumentov, ki se nanašajo na domnevno Janševo sodelovanje z zvezno SDV.

Ne glede na to, da se je potrebno tudi ob prebiranju tega dela pogovora z Božom Spasićem zavedati, da vse trditve izreka nekdanji funkcionar zvezne SDV, ki je bil dolga leta zadolžen za propagandno in psihološko dejavnost proti »zunanjemu sovražniku«, tudi ta del Spasićevega pogovora predstavlja hvaležno, vsekakor pa zabavno čtivo.      

V kolikšni meri vam je pri vašem delu pomagala slovenska SDV?

V slovenski službi smo imeli izredno veliko podporo; pri Ivanu Erženu in Tepešu sem imel zmeraj odprt 'kredit', tako da sem lahko delal brez omejitev. V Sloveniji smo imeli številne agente, Slovence, ki smo jih lahko nato infiltrirali v različne organizacije, na primer med ustaše in Albance. Med Slovenci in Hrvati ter Albanci je namreč vladalo veliko zaupanje, zato je bilo na primer v albanske skupine v Sloveniji lažje vriniti Slovenca kot pa Albanca iz Kosova, za katerega so lahko natančneje preverili njegovo identiteto. Vendar pa so nas Slovenci največ stali. Med njimi tudi Janša.

Janez Janša?

Da, Janez Janša. Danes lahko o tem govorim, ker ne obstajata več niti služba niti država, ki sem ju ščitil. In ne želim čakati do svojega sedemdesetega rojstnega dne, da bi o tem lahko pisal spomine. Kot sami veste, vsaka obveščevalna služba išče sodelavce med ljudmi, ki ji lahko pomagajo. Če nek človek dela kot referent za SLO in DSZ - in kot takšen je delal Janez Janša - potem je bil za našo službo vsekakor zanimiv. Kot verjetno sami veste, je bil Janez Janša ob tem še prepričan in izobražen marksist in zagrizen komunist, hkrati pa je delal na tako pomembnem organu, kot je bil republiški Sekretariat za ljudsko obrambo Socialistične Republike Slovenije.

Na takšnih, za varnost države izredno pomembnih mestih seveda niso mogli delati nepreverjeni in neosveščeni ljudje. Še ko je bil Janez Janša popolnoma neznan, smo ga zato že imeli na naših spiskih možnih sodelavcev. V službi smo se kasneje tudi dogovorili, da bi bilo potrebno Janšo sprejeti v nekakšno 'razmerje'.

Med motivi za to sodelovanje smo imeli na voljo samo denar. V Sloveniji je Janšo nato za 'službo' angažiral nek Milan, svetovalec za ustaško emigracijo v slovenski SDV. On nam je kasneje, ko je tudi zvezna služba stopila v kontakt z Janšo, organiziral prvi sestanek z njim. Srečali smo se 1986 leta v ljubljanski gostilni Šestica nasproti tedanjega republiškega Sekretariata za notranje zadeve. Tam smo imeli tudi »svojega« natakarja in separe, kjer smo se sestajali.

Hočete reči, da je Janša že pred letom 1986 delal za slovensko SDV?

Mislim da je, vendar o tem ne želim govoriti. To je stvar, o kateri morejo kaj povedati moji takratni slovenski kolegi, predvsem Štefan Tepeš, ker sam nisem nikoli zahteval dosjeja o sodelovanju Janše s slovensko SDV. Res pa je, da so nam ga za angažiranje predlagali prav kolegi iz Slovenije. Sam bom govoril le o Janševem sodelovanju z zvezno SDV in kontaktih z menoj.

Kaj ste se dogovorili z Janšo?

Glede na to, da se je gibal tudi med Albanci v Sloveniji, ki so postali kasneje vplivni okoli društva Mygjeni, smo ga prosili, da nam pomaga nadzorovati te kroge. Hkrati smo računali na njegovo komunikativnost, saj je v tistem času veliko potoval po tujini. Podatke, ki jih je dostavljal Janša iz tujine je kasneje na primer uporabljal Dolančev sin Igor. Na teh in kasnejših pogovorih smo enkrat Janšo tudi na skrivaj snemali, zato da bi ga lahko izsiljevali, če bi kasneje morda želel odkloniti sodelovanje. To so seveda normalne metode dela.

Kakšen naj bi bil sploh Janšin motiv za sodelovanje z vami?

Samo denar. Za usluge so se mu izplačevali honorarji, dnevnice na račun operativnih stroškov in podobno. Omogočale so se mu, na primer, tudi drobne »usluge« na meji, kjer ga cariniki niso pregledovali, tako da je lahko praktično uvozil karkoli.

Sicer pa smo od Janše, ki je za našo službo delal pod psevdonimom »Sava«, dobivali najbolj kvalitetne informacije o albanskih disidentih in obveščevalcih, ki jih je izvedel od Saliha Kabashija.

Ste se z njim tudi srečali?

Da, osebno sem imel z Janšo tri kontakte v hotelu Lev. Imel sem telefonsko številko, na katero sem ga poklical, nato sva se največkrat srečala v hotelu. Zanj sem bil Božo, dobivala pa sva se v tistem delu kavarne hotela Lev, ki je bila določena za nekadilce.

Po srečanju sva se dogovarjala v sobi hotela ali pa sva odšla ven. Janša je zelo rad jedel pice, zato sem ga ponavadi vodil do KO-RA-bara. Tam sva posedela in se dogovarjala, včasih pa je Janez svojo pico pojedel kar stoje ob pultu. Za vse te kontakte ni vedela niti slovenska služba državne varnosti niti moj prijatelj Eržen.

No, ko se je Janša pričel gibati okoli vaše Mladine je bila to za nas prava poslastica. Prinašal nam je pisma in različne materiale. Še pred uredniki Mladine sem si tako na primer lahko prebral tisto pismo Mladena Švarca, v katerem je stokal zaradi tega, ker ga preganja Udba. Toda to so drobnarije, najpomembnejši je bil Janšev kontakt s Salihom Kabashijem.

Zakaj?

To so bile velike igre. Kabashi je odhajal v Švico po nalogu albanske tajne službe in se tam dobival z Đaferjem Šatrijem.

To je isti razvpiti Đafer Šatri, ki je iz prištinskega zapora pobegnil z mercedesom in je pripravljal atentat na Slobodana Miloševića.

V tistem času je bil to eliten obveščevalec in hkrati vodja tako imenovane Rdeče fronte. Kabashi je po povratku s teh srečanj Janezu Janši pripovedoval o svojih kontaktih s Šatrijem, Janša pa je o tem obveščal nas. Hkrati nam je Janša koristil še pri eni zadevi. Naša služba dolga leta ni uspela ugotoviti, kako Albanci pošiljajo svojo ilegalno emigrantsko literaturo na Kosovo.

S pomočjo Janše smo ugotovili, da Albanci v Sloveniji pošiljajo na Kosovo svojo literaturo z majhnimi kamioni, ki najprej potujejo proti Reki, nato pa zavijejo dalje čez Dalmacijo in Bosno proti Kosovu po daljši poti, na katero nismo računali in kjer jih niso čakale naše patrulje.

Tovornjaki, ki so v Slovenijo vozili papriko in paradižnik so se vračali polni »sovražne« literature, zaradi katere smo si pulili lase, čeprav je bila to seveda neumnost. To pot nam je razkril Janša, ki se je že takrat pokazal kot odličen organizator, zato ni čudno, da je bil uspešen v vojni ...

Kako dolgo ste sodelovali?

Takoj, ko se je Janša ustalil in postal znan kolumnist je prekinil sodelovanje z nami. Še nekajkrat smo poskušali navezati kontakt z njim, toda ni se nam več javil. Tako smo ga izgubili z zveze. Zato sem kasneje, ko so se pričeli zapleti z vojaškim dokumentom seveda želel, da bi Janšo obsodili, tudi zato, ker je izdal nas in našo Službo.

Janša je torej preprosto nehal delati za zvezno Udbo?

Da. Vendar ni nehal delati za obveščevalne službe nasploh. Še ko je bil naš sodelavec, so mu v tujini, predvsem s strani nemške obveščevalne službe BND ponudili sodelovanje. In preko Janše smo mi sprejeli igro v tej »dvojni kombinaciji«.

Kaj je bil vaš interes?

Preko »dvojnih« agentov se po navadi drugi službi plasirajo določene usmerjene informacije, da bi nato lahko določili, do katerih naših sodelavcev v teh službah so prodrle in kakšen učinek so izzvale.

Dvojni agenti so pomembni tudi za dezinformiranje. Tako smo na primer preko njih plasirali informacije, da Udba načrtuje atentat na nekoga v Hamburgu, da bi na ta način odvrnili njihovo pozornost od naših pravih namer.

V te namene smo tudi koristili Janšo. Vendar je v tej bitki z Nemci Janša, ki je vsekakor zelo sposoben, prešel na njihovo, močnejšo stran. To nam je postalo jasno, ko jim je v hotelu Plitvice predal sporni vojaški dokument.

Kako trdno stojite za svojimi besedami?

Pripravljen sem z dokazi priti v Slovenijo in o vsem povedanem pričati pred parlamentarno komisijo, ki bi bila ustanovljena za raziskavo tega primera.«

Igor Mekina

Svetlana Vasović