REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bodo mešane policijske patrulje na slovensko-italijanski meji preprečile postavitev ovir?

Bodo mešane policijske patrulje na slovensko-italijanski meji preprečile postavitev ovir?Policija in karabinerji

Mešane slovensko-italijanske patrulje bodo do konca septembra tri mesece nadzorovale slovensko-italijansko mejo, v tem času pa bosta državi ugotovili, kako učinkovit je nadzor.

Če nadzor ne bi bil učinkovit bi po napovedih italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na meji s Slovenijo lahko na italijanski strani postavili tudi fizične ovire ali pa ograje.

Po nekaterih ocenah bi se Slovenija lahko na ta način spremenila v nekakšen »žep« za migrante in prebežnike.

Patrulje se bodo »sorazmerno izvajale na obeh straneh meje«, in sicer na odsekih, kjer prihaja do zgostitev nedovoljenega prečkanja meje, so sporočili z generalne policijske uprave.

Patrulje se bodo »sorazmerno izvajale na obeh straneh meje«, in sicer na odsekih, kjer prihaja do zgostitev nedovoljenega prečkanja meje.

Najpogosteje jih bodo izvajali na območju policijske uprave Koper.

Od slovenskih policistov bodo poleg koprskih sodelovali še novogoriški.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je sicer v četrtek dejal, da bo Italija na meji s Slovenijo, če mešane patrulje ne bodo preprečile nezakonitih prehodov meje, postavila fizične ovire.

Na ministrstvu za notranje zadeve so v petkovem odzivu na te besede poudarili, da gre pri postavitvi tehničnih ovir za notranjepolitično odločitev posamezne države.

Begunci in migranti

Prav zato je uspeh mešanih patrulj za Slovenijo še toliko bolj pomemben.

Poleg operativne vrednosti ima izvajanje mešanih patrulj tudi druge posredne rezultate, so dodali na policiji.

To sta hitrejša izmenjava informacij in spoznavanje terena v sosednji državi za primere čezmejnega zasledovanja.

Poleg tega predstavljajo jasen signal tihotapcem, da vstop v drugo državo še ne pomeni, da postopkov proti njim ne bodo sprožili v državi, iz katere so zbežali.

Omenjeno rešitev je sicer zunanji minister Miro Cerar v Bruslju italijanskemu kolegu Enzu Moaverju Milanesiju predlagal že maja letos.

Slovenija vztraja, da je zanjo notranji nadzor v schengenu nesprejemljiv, saj 'ubija duh schengena, evropsko povezljivost, notranji trg in štiri svoboščine.'

Slovenija vztraja, da je zanjo notranji nadzor v schengenu nesprejemljiv, saj »ubija duh schengena, evropsko povezljivost, notranji trg in štiri svoboščine«, zato si je treba prizadevati, da vprašanji varnosti in migracij naslavljamo skupaj, tako da nadzor na notranjih mejah ne bo potreben, je pojasnil minister Cerar.

EU in vse njene članice se morajo po Cerarjevih besedah truditi, da bodo izvažale stabilnost in varnost, saj sicer tvegajo, da bodo uvažale nestabilnost.

Ključni pri tem so učinkovit nadzor zunanje meje, sodelovanje in podpora državam, kjer krize izvirajo, je izpostavil.

Na vprašanje, zakaj ne predlaga skupnih patrulj tudi na slovensko-hrvaški meji, pa slovenski zunanji minister ostaja pri stališču, da slovenska policija za zdaj zelo dobro sodeluje s hrvaškimi organi in da za zdaj ni bila podana ocena, da bi bilo treba tudi tam uvajati skupne patrulje.

Ladja z migranti

Italija se je v zadnjih dnevih sicer znašla tudi sredi diplomatskega spopada z Nemčijo, potem ko je nemška kapitanka, 31-letna Carola Rackete ladjo s prebežniki usmerila v italijansko pristanišče na Lampedusi, čeprav ni dobila dovoljenja za vplutje. Pri tem je nekoliko poškodovala tudi čoln italijanske obmejne straže. Nemški zunanji minister vztraja, da ljudje, »ki rešujejo življenja ne morejo biti kriminalci«, medtem pa Rim vztraja, da bo vse, ki prevažajo begunce kazensko obravnaval.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini se je že večkrat  zavzel za zaostritev paketa varnostne zakonodaje, ki ga je decembra lani sprejel italijanski parlament. Za zasebne ladje, ki na morju rešujejo prebežnike, predlaga denarne kazni od 3.500 do 5.000 evrov za vsakega prebežnika, ki ga sprejmejo na krov.

Če bo takšna ladja plula pod italijansko zastavo, ji tudi grozi odvzem licence za obdobje do enega leta.

Nemška kapitanka italijanske prepovedi vplutja po zadnjem čakanju na morju s prebežniki ni spoštovala.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je nemško nevladno organizacijo Sea-Watch že pred zadnjim incidentom posvaril, da bodo italijanske oblasti zasegle njeno ladjo Sea-Watch 3, če bo v Italijo pripeljala prebežnike.

»Sea-Watch 3 ne sme razmišljati, da bi pomagala tihotapcem, vzela na krov migrante in zavila proti Italiji. Če bo to storila, jo bomo ustavili z zakonitimi sredstvi,« je na Facebooku zapisal Salvini.

Ladja nemške nevladne organizacije pluje sicer pod nizozemsko zastavo.

Italijanske oblasti so ji podobno kot drugim ladjam nevladnih organizacij, ki rešujejo prebežnike na morju, prepovedale vstop v svoja pristanišča, tako da je že večkrat obstala na morju, vendar njena kapitanka prepovedi po zadnjem čakanju na morju s prebežniki naposled ni spoštovala.

Komentarji