Policija želi v Beli krajini »povečati začasne tehnične ovire«, migranti pa ne vplivajo na turizem

Ob koncu salzburškega foruma v Portorožu je slovenski notranji minister Boštjan Poklukar poudaril, da se je treba »čim prej vrniti k normalnemu delovanju šengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah.«

Zagotovil je tudi, da Slovenija šengensko mejo s Hrvaško uspešno varuje.

Salzburški forum je bil ustanovljen leta 2000 na podlagi avstrijske pobude. Njegove članice so Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija, ki od 1. januarja tudi predseduje tej pobudi.

Prednostne teme tega predsedovanja so povezane s področjem zaščite prič, okoljsko kriminaliteto in policijskim delom v skupnosti s poudarkom na sobivanju v večkulturnih skupnostih.

Minister za notranje zadeve Slovenije Boštjan Poklukar je ob koncu srečanja, ki ga je ocenil kot uspešnega, spomnil, da je še posebej po migracijski krizi v letih 2015 in 2016 postalo jasno, da spremenjene razmere zahtevajo spremembe azilne in migracijske politike Evropske unije.

Slovenija je za rešitev zastoja na tem področju že pred časom predlagala uporabo direktive o začasni zaščiti, ko se ena ali več držav članic znajde "pod nesorazmernim pritiskom". Ministra veseli, da so nekateri udeleženci foruma slovenski predlog tudi podprli.

Na samem srečanju ni bilo govora o odpravi notranjega nadzora na meji z Avstrijo, kar je glede na politično krizo i padec vlade v Avstriji sicer povsem pričakovano in razumljivo.

Vendar je minister Poklukar ponovil, da gre za nesorazmeren in nepotreben ukrep, ki povzroča zastoje v prometu in s tem tudi gospodarsko škodo. Obenem je zagotovil, da Slovenija šengensko mejo s Hrvaško uspešno varuje.

Prav tako danes ni bilo govora o možnosti uvedbe skupnih policijskih patrulj na slovensko-italijanski meji. Poklukar je sicer poudaril, da gre za pobudo, »o kateri se v tem trenutku temeljito pogovarjamo na vseh ravneh«.

Glede možnosti napotitve dodatnih policistov na mejo s Hrvaško je notranji minister priznal, da se v Beli krajini, predvsem pa v občini Črnomelj, policija intenzivno srečuje z nezakonitimi prehodi meje. A pri tem gre predvsem za tihotapljenje ljudi čez mejo, kar pa policija uspešno preprečuje, je zatrdil.

»V Beli krajini želimo v prihodnosti povečati začasne tehnične ovire,« je še napovedal Poklukar. V sredo bo tudi obiskal to območje in si ogledal razmere na terenu.

Vendar pa migranti očitno nimajo slabega vpliva na turistično ponudbo regije. V Beli krajini, ki jo je lani obiskalo skoraj 35.000 turistov, kar je skoraj 17 odstotkov več kot predlani, so pred novo turistično sezono pripravili več novosti, ponudniki prenočitev oz. tamkajšnji kampi, glampingi, turistične kmetije in drugi pa prenavljajo in dopolnjujejo svojo ponudbo. Lani se je okrepil tudi obisk tujih gostov.

Da v Beli krajini zaradi migrantske poti, ki poteka preko mejne Kolpe, ni nobenega izrednega stanja, so se tudi že lani na poročanje nekaterih medijev odzvali belokranjski turistični delavci, kar kaže, da gre za trend.

Belokranjski turizem je že lani v prvih petih mesecih letos praktično dosegel lanski obisk, ko so glede na predlani zabeležili 30-odstotno rast prenočitev. Letos je povečanje sicer enkrat manjše, toda očitno je, da je samo v dveh letih regija na tem področju zelo napredovala.

Številni turistični delavci pa nasprotujejo predvsem ograji ob Kolpi in rezalni žici, ki je nevarna in onemogoča spuščanje turistov s čolni po reki ali pa za takšno početje predstavlja dodatno nevarnost.