Lažni medijski alarm: migranti ne škodijo belokranjskemu turizmu

V Beli krajini zaradi migrantske poti, ki preči mejno Kolpo, ni nobenega izrednega stanja, so se na poročanje nekaterih medijev odzvali belokranjski turistični delavci. Belokranjski turizem je nasprotno v prvih petih mesecih letos praktično dosegel lanski obisk, ko so glede na predlani zabeležili 30-odstotno rast prenočitev, so poudarili.

Direktor črnomaljskega razvojno informacijskega centra (Ric) Bela krajina Peter Črnič je na današnji novinarski konferenci v kampu Bela krajina v Podzemlju pri Metliki povedal, da se pri medijskem poročanju o migrantih na Kolpi "občasno pojavljajo podobe, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju".

V nadaljevanju je med drugim ocenil, da ob Kolpi "ni nobenega izrednega stanja" in da "begunci na svoji poti po prečenju reke" v Beli krajini nikomur ne povzročajo materialne škode in ne povzročajo nasilnih ali drugih kaznivih dejanj.

"So miroljubni, ni nam znan niti en primer konfliktne situacije med njimi in domačini ali drugimi obiskovalci," je opozoril.

Dodal je še, da se belokranjski turistični delavci "zavzemajo za human pristop do ljudi, ki so pomoči potrebni, in za odstranitev mreže na rečnih bregovih".

Po besedah vodje oddelka za razvoj in promocijo turizma pri Ricu Bela krajina Gregorja Jevščka je v Beli krajini lani prenočilo nekaj manj kot 30.000 obiskovalcev, ki so skupaj ustvarili 71.800 prenočitev, s čimer so primerljivi predlanski obisk presegli za 30 odstotkov.

Med turisti je bilo 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih. V lanskem prvem petmesečju so v Beli krajini zabeležili nekaj več kot 12.300 prenočitev, te številke pa so v prvih petih mesecih letos praktično dosegli. Razlika znaša le 40 gostov, kar pa pripisujejo slabšemu vremenu, je pristavil.

Sicer pa si v Beli krajini prizadevajo za krepitev turističnega obiska tudi zunaj sezone in za podaljšanje povprečne bivalne dobe na vsaj tri dni. Domačine bi radi navdušili za zaposlitev v turizmu in razvili turistično ponudbo ter izdelke za zahtevnejše goste. Rabi bi privabili tudi turiste z večjo kupno močjo, je še dejal Jevšček.

Po njegovih podatkih Bela krajina sicer premore 1785 turističnih ležišč, ob Kolpi, kjer se vse bolj razvija t. i. glamping, pa tri kampe, sedem "glampingov" in osem drugih šotorišč.

Novinarske konference se je udeležila tudi direktorica direktorata za turizem Renata Martinčič, ki je razvoj turizma v Beli krajini označila za premišljen in avtentičen.

Ricu Bela krajina so sicer na razpisu za razvoj sofinanciranje razvoja produktov in promocij vodilnih turističnih območij pred kratkim odobrili skupaj nekaj več kot 200.000 evrov evropske in državne podpore, je navedla in med drugim pohvalila belokranjsko turistično strategijo, ki je "v sozvočju s strategijo na državni ravni".

Vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi na Slovenski turistični organizaciji Livija Kovač Konstantinovič je ocenila, da je Bela krajina izredno privlačno in avtentično turistično območje, ki se razvija premišljeno, smelo in v skladu s slovensko turistično strategijo.

Pri tem stavijo na "zeleno, aktivno in zdravo Slovenijo" za zahtevnega obiskovalca, ki na svojem dopustu išče več, je poudarila.

Povzela je, da se z "migracijskimi procesi" soočajo tudi druge države in da je to "pač del vsakdanjika". V Beli krajini "to ni moteč dejavnik, turistični ponudniki pa se z migranti praktično ne srečujejo". Migranti tudi "ne motijo doživetij domačih in tujih turistov", je še ocenila Kovač Konstantinovičeva.