REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ne je ne ali da je da: bo za zakonit spolni odnos kmalu potrebna še pri notarju overjena privolitev?

Ne je ne ali da je da: bo za zakonit spolni odnos kmalu potrebna še pri notarju overjena privolitev?VIR: Profimedia

Da je sedanjo zakonodajo, ki ureja kaznivo dejanje posilstva v Sloveniji potrebno spremeniti se strinjajo tako strokovnjaki kot tudi politiki. Več neznank pa je tudi glede tega, v katero smer in kako oblikovati spremembe.

Udeleženci okrogle mize o nasilju nad ženskami in otroki so se zavzeli za spremembo zakonodaje in redefinicijo posilstva.

Pravosodno ministrstvo bo predlog sprememb zakonodaje v javno obravnavo poslalo spomladi.

V okviru študije je bilo ugotovljeno, da iz veljavnega zakonskega modela prisile izpadejo primeri, ko gre za hitrost storilca, in tudi primeri, ko se žrtev iz različnih razlogov fizično ne upira.

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je opozorila, da je lani po pomoč v društvo prišlo skoraj 1000 žensk, žrtev nasilja v intimno-partnerskih odnosih ali v družini.

Na pravosodnem ministrstvu sicer intenzivno preučujejo študijo v zvezi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost, s pregledom možnih modelov novih zakonskih rešitev.

V okviru študije je bilo ugotovljeno, da iz veljavnega zakonskega modela prisile izpadejo primeri, ko gre za hitrost storilca, ki izrabi presenečenje žrtve, in tudi primeri, ko žrtev sicer zavrača spolno dejanje ali se z njim ne strinja, ampak se iz različnih razlogov fizično ne upira ali se ne upira dovolj.

Po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič smo bili včasih na tem področju ena izmed najbolj naprednih držav, zdaj pa lahko vidimo, da so nas nekatere države v zadnjem času močno prehitele in že naredile spremembe tudi glede redefinicije kaznivega dejanja posilstva.

Z vidika pravosodja in pravnega reda na splošno je pomembno, da je zakonodaja glede tovrstnih občutljivih in zavržnih dejanj nedvoumna in jasna, je dejala in pojasnila, da ne gre več za model prisile, kot ga imamo trenutno pri nas, ampak za model ne je ne oz. da je da.

Pri modelu »ne je ne« se pričakuje, da je ženska vedno pripravljena na spolni odnos in mora reči ne. Zato se Katičeva zavzema za model »da je da«, kjer mora biti jasna privolitev oziroma t. i. pritrdilno soglasje vseh oseb udeleženih v spolni interakciji.

Katičeva se zavzema za model »da je da«, kjer mora biti jasna privolitev oziroma t. i. pritrdilno soglasje vseh oseb udeleženih v spolni interakciji.

Tisti, ki da pobudo za spolno ravnanje, mora predtem pridobiti privolitev druge osebe. Če iz njenih oziroma njegovih besed ali dejanj ne izhaja jasen da, gre za kaznivo dejanje, meni ministrica.

Tudi direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek podpira spremembo zakonodaje, saj meni, da morajo biti zadeve jasne in nedvoumne.

Poudarila je, da je treba spoštovati izjavo žrtve, ker se je v preteklosti velikokrat dogajalo, da se je izjava žrtve tolmačila kot medla in nerazumljena.

Vendar pa imajo zelo stroga – in prestroga – pravila lahko obratne učinke.

Eden od svetovno najbolj znanih primerov je prav primer novinarja Juliana Assangea.

Švedska policija je želela Juliana Assangea zaslišati zaradi štirih točk in navedb o domnevnem posilstvu dveh žensk ob njegovem obisku Švedske leta 2010.

Naslovnice pravljičarjev iz Slovenije in Poljske
Posilstva »domačink« s strani »agresivnih tujcev« so pogosta tema predvsem desnih medijev.

Podporniki Assangea pa ženski obtožujejo zato, ker naj bi Assangeu nastavili »sladko past«, kar je sicer znana metoda iz obveščevalnih krogov.

Prva ženska, »gospodična A« naj bi potem, ko je Assangeu omogočila, da stanuje v njenem stanovanju (sama naj bi šla na dolgo pot, vendar se je tretji dan vrnila) bila deležna Assangeovih dotikov in nato slačenja.

Tega menda ni mogla preprečiti. Ko je ugotovila, da želi Assange z njo imeti spolne odnose, je stegnila roke proti kondomom, toda Assange naj bi jo tedaj menda prijel za roke in ji s tem preprečil uporabo kondomov.

Podporniki Assangea pa ženski obtožujejo zato, ker naj bi Assangeu nastavili 'sladko past', kar je sicer znana metoda iz obveščevalnih krogov.

Assange naj bi kmalu zatem vendarle popustil stisk rok in ji dopustil uporabo kondoma.

Toda gospa A je prepričana, da je Assange nato »nekaj naredil s kondomom« tako da je le-ta počil, to pa je privedlo do izliva semena v njeno nožnico.

Assange je priznal, da je imel spolni odnos s to gospodično, da pa ni naredil prav ničesar s kondomom in da sploh ne ve, da bi bilo s kondomom karkoli narobe. Po spolnem odnosu je namreč spal v postelji z gospodično A, ki mu nikoli potem ni niti omenila, da na bi bilo med njima karkoli narobe.

Naslednji dan pa je tudi govoril na seminarju, ki ga je organizirala gospodična A.

Assange v svojem neprostovoljnem domovanju v Londonu

Čez nekaj dni je Assange po še enem seminarju odšel na zmenek z drugo gospodično W.

Z njo naj bi odšel v kino. Usedla naj bi se v zadnjo vrsto, Assange pa naj bi jo tam poljubljal in potiskal svoje roke pod njeno obleko.

Kmalu zatem je bila v stanovanju gospodične A. zabava, gospodična A. pa je pričela gostom pojasnjevati, da je imela z Assangom »najslabši seks doslej« in da je Assange ne le raztrgal kondom, pač pa »je bil tudi nasilen.«

Kmalu sta obe ženski Assangea tudi uradno obtožili »posilstva.«

Assange je obtožbe zanikal in jih označil kot politično motivirane, saj je Assangeov WikiLeaks doslej objavil že več sto tisoč strani ameriških zaupnih dokumentov.

Če bo zakonodaja res spremenjena, pa bi bil potrebno na takšen način ravnati tudi v vseh drugih primerljivih situacijah in tudi vse ostale »tihe pristanke« izbrisati iz družbeno sprejemljivih norm.

Pretirana zaostritev zakonodaje bi zato lahko olajšala nastavljanje 'sladkih pasti' moškim.

Pretirana zaostritev zakonodaje bi zato lahko olajšala nastavljanje »sladkih pasti« moškim, ki bi jih pred obtožbami o posilstvih praktično lahko rešile le notarsko overjene izjave, kot opozarjajo tudi komentatorji na družbenih omrežjih.

Očitna je tudi neskladnost teh rešitev s splošno družbeno prakso.

Sodišča namreč tudi »tihi pristanek« ali pristanek s »konkludentnim dejanjem« pogosto upoštevajo kot nekaj sprejemljivega v drugih odnosih med ljudmi (ob pogodbah, transakcijah dogovorih), kar ni nič manj zavržno.

Če se bo za spolni odnos odslej zahteval zgolj z besedami izražen, glasen pristanek, pa je to verjetno nekaj, kar je glede na to splošno sprejeto običajno prakso posebnost, ki bi izstopala v kulturnem in pravnem pogledu.

Če bo zakonodaja res spremenjena, pa bi bilo potrebno na takšen način dosledno enako ravnati tudi v vseh drugih primerljivih situacijah in tudi vse ostale »tihe pristanke« dokončno izbrisati iz družbeno sprejemljivih norm.

Posilstvo ne bi smelo biti nič bolj privilegirano kot kakršnakoli vsiljena, enostranska »pogodba«, ugotovljena na podlagi »neodzivanja«, plačila računa ali česa podobnega, kot še danes v nekaterih primerih poskušajo dokazovati v enako spornih pogodbenih razmerjih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek