Panika: »obrnjena krivulja« donosa obveznic napovedala recesijo v ZDA, Trump z besnimi tviti udaril po centralni banki

Borzni indeks Dow Jones je v sredo nenadoma izgubil več kot 800 točk oziroma 3,1 odstotka vrednosti, potem ko je vlagatelje zajela panika zaradi padca donosov na dolgoročne obveznice, ki je sledil slabim gospodarskim novicam iz Nemčije in Kitajske.

Obveznica ameriškega finančnega ministrstva z 10-letnim rokom zapadlosti je namreč pokazala donos okrog 1,6 odstotka, kar je bilo manj od donosa kratkoročnih obveznic z rokom zapadlosti dveh in celo treh let.

To pa kaže, da vlagatelji menijo, da se splačajo samo še kratkoročna vlaganja in da nas že kmalu čaka kriza.

BREAKING: The Dow Jones closes down 800 points amid worrisome economic indicators across the globe. https://t.co/bKci85dOTW pic.twitter.com/yKp27RPJLr

— ABC News (@ABC) 14 August 2019

Obrnjene krivulje dolgoročnih in kratkoročnih donosov na ameriške obveznice so zgodovinsko gledano običajno zanesljiv znak, ki napoveduje prihod recesije.

Zadnjič se je to na primer zgodilo leta 2007, nato pa je leta 2008 sledila najhujša recesija po letu 1929.

Naslednja bi lahko bila še hujša, saj so centralne banke že tako znižale obrestne mere, da nimajo več nobenih učinkovitih monetarnih ukrepov.

Vlagatelji so torej že začeli z razprodajo delnic in nakupi obveznic, ki so v času krize oziroma recesije varna naložba.

Vendar pa sta Donald Trump in njegovi gospodarski svetovalec Peter Navarro za to dogajanje takoj obtožila ameriško centralno banko (Federal Reserve), ki bi po njunem mnenju morala že v preteklosti prenehati višati obrestne mere, sedaj pa bi jih morala intenzivno nižati.

»Obrnjena krivulja« se je pri tem zgodila kljub nižanju obrestnih mer ameriške centralne banke prejšnji teden, kar je bil prvi takšen dogodek po letu 2008.

To pa je hkrati znak, da tudi ameriška centralna banka, celo če bo še zniževala obrestne mere, ne bo uspela spremeniti padajočih donosov.

Gospodarske, trgovinske vojne v katere je politika Donalda Trumpa zapletla ZDA namreč po oceni vlagateljev prinašajo dolgoročna tveganja in nestabilnost.

To je hkrati tudi posledica slabih novic iz Evrope, kar ni dobra novica niti za Slovenijo – gospodarska aktivnost Nemčije se je namreč skrčila za 0,1 odstotka glede na prejšnje četrtletje.

Številka je sicer majhna, vendar kaže, da se Nemčija zaradi prestrukturiranja svoje avtomobilske industrije in carinskih vojn prav tako nahaja na pragu recesije.

»Zmagujemo in to na veliko, proti Kitajski. Podjetja in število delovnih mest narašča. Cene pri nas niso šle navzgor in so v nekaterih primerih celo padle. Kitajska ni naš problem, čeprav nam Hongkong ne pomaga. Naša težava je centralna banka (Fed). Dvignili so obrestne mere preveč in prehitro. Sedaj jih prepočasi zmanjšujejo … Druge države pravijo HVALA VAM neumni Jay Powell in centralna banka. Nemčija in mnogi drugi igrajo to igro. NORA OBRNJENA KRIVULJA DONOSOV! Morali bi z lahkoto pobirati velike nagrade in dobičke, toda centralna banka nas zadržuje. Mi bom zmagali!,« je neprijetno gospodarsko novico komentiral aktualni ameriški predsednik.

..Spread is way too much as other countries say THANK YOU to clueless Jay Powell and the Federal Reserve. Germany, and many others, are playing the game! CRAZY INVERTED YIELD CURVE! We should easily be reaping big Rewards & Gains, but the Fed is holding us back. We will Win!

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) August 14, 2019

V preteklosti so se obrnjene krivulje dogajale v povprečju na 14 mesecev, predno je prišlo do recesije.

Če bo tudi tokrat enako, pa bomo videli v tem času.

Je pa verjetno, da bo ameriška centralna prav zato še znižala svoje obrestne mere že letos in celo leta 2020.

Nekateri strokovnjaki pa tudi opozarjajo, da »obrnjene krivulje« vedno ne napovedujejo recesije in da so to včasih tudi napačni signali.

Toda ne tudi v večini primerov.

Is the World on the brink of a new #Recession? Apparently it is.

With today's #DowJones Industrial Average fall of 800+ points, the market flashed a warning sign about a possible recession for the first time since 2007. Follows @jchatterleyCNN assessment. pic.twitter.com/8cq3v7bmhb

— Alexandre Krauss (@AlexandreKrausz) 14 August 2019

Pri tem je Trump v preteklosti trdil, da bi bilo v primeru, če se nekemu predsedniku ZDA zgodi, da delnice na borzah padejo za več kot 1000 točk nujno potrebno istega potisniti v cev topa in izstreliti proti Mesecu. Tedaj je kritizitral tedanjega predsednika ZDA Baracka Obamo.

Toda zadnji padec je le 200 točk pod njegovo »mejo« s katero bi si po lastnih kriterijih prislužil izstrelitev z Zemlje.

#TrumpRecession #TrumpRecession pic.twitter.com/2K5zXCUxPU

— Warren Seth (@WarrenSeth6) 14 August 2019

Zanimivo je, da je Donald Trump v zadnjem trenutku »prvi pomežiknil« oziroma popustil tudi v svoji znani carinski vojni s Kitajsko, kot ocenjujejo ameriški mediji.

Prvi je namreč – začasno - popustil ob napetostih s Pekingom, ko je svoje lastne, napovedane carine za 1. september delno premaknil na konec leta – menda zato, da ne bi škodoval ameriškim potrošnikom.

V tem primeru bi namreč tudi cene video iger, telefonov in drugih izdelkov s Kitajske poskočile za okoli 10 odstotkov ravno v času božično-novoletnih praznikov.

Kritiki sedanje ameriške vlade trdijo, da je za takšen razvoj dogodkov odgovornih več razlogov, poleg trgovinskih vojn tudi rasizem in nazadnjaštvo republikancev, ter da se ta resnični film trenutno brez pristanka večine Američanov odvija po celotnih Združenih državah Amerike.

1. Dow Jones is tanking
2. Without rape we wouldn’t be here
3. Trade war disaster
4. Trump is a complete racist
Tired of winning yet?#WednesdayWisdom #TrumpIsARacist #TrumpRecession pic.twitter.com/OX47ZRx6Xy

— Eleven Films (@Eleven_Films) 14 August 2019

Tudi Trumpov nekajmesečni odlog carin na uvoz s Kitajske dokazuje, da cene za carinsko vojno ne plačujejo »le Kitajci«, ko trdi predsednik ZDA, pač pa predvsem ameriški potrošniki.

Z njimi pa posredno tudi ves svet.