Gospodarstvo: zdaj je čas, da se pripravimo na recesijo

Številna opozorila ekonomskih strokovnjakov in priznanih inštitutov kažejo, da svet po nekaj letih gospodarske rasti znova čakajo gospodarske težave. Zakonitost gospodarske rasti in upada se lepo vidijo na podatkih ameriške centralne banke (FED), ki spremlja ras dohodkov, inflacijo, obrestne meri in druge pokazatelje.

Recesije, kot kažejo podatki, nastopajo praktično vedno po obdobjih višanja plač. To se v ZDA dogaja približno vsakih šest let, trenutni ciklel rasti v ZDA pa je najdaljši v zgodovini in traja že deveto leto. Po napovedih ekonomistov bi lahko trajal še okoli dve leti.

Rast v ZDA bi lahko bi lahko bila visoka do leta 2020, potem pa bi lahko prišlo do težav. »To je nekaj, česar se se zavedajo številne naše stranke. In poskušamo jih pripraviti na resnično možnost ekonomskega nazadovanja,« je dejal Joel Prakken, vodilni ameriški ekonomist v podjetju Macroeconomic Advisers.

Naslednja recesija morda ne bo tako resna, kot je bila tista med koncem leta 2007 do sredine leta 2009 ali kot je bila podobna kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Lahko pa bi povzročila težave na trgu dela, zmanjšala vrednost nekaterih investicij ter povzročila politične pritiske.

V ZDA je stopnja nezaposlenosti trenutno 3,8 odstotna. V Sloveniji je nekaj višja, vendar je prav zaradi ugodnih gospodarskih kazalcev nižja kot v preteklosti. Toda prav to po svoje znova prispeva h krizam, saj je naraščanje plač zaposlenih prvi znak prihajajočega gospodarskega obrata in recesije.

Visoka zaposlenost je sicer načeloma dobra, toda ko manjkuje delovne sile podjetja dvigujejo plače, to pa povzroča višje cene uslug in proizvodov, kar vpliva na povišano inflacijo. Centralne banke se odzivajo z dvigovanjem obrestnih mer, da bi zadržale presežni denar tako, da inflacija ne bi postala previsoka. Višje obrestne mere pa zmanjšujejo možnost zadolževanja in investicij ter porabo in vplivajo na bankrot nekaterih posojilojemalcev. Če se temu pridruži še kakšen šok pri cenah energentov ali napake pri vodenju gospodarstva, to lahko povzroči ekonomsko krizo.

Scott Minerd, predsednik podjetja Guggenheim Investments je prepričan, da bi visoka stopnja zadolženosti podjetij izražena v odstotku bruto družbenega proizvoda lahko  vplivala na naslednjo gospodarsko krizo. Velika nevarnost so tudi protekcionistični ukrepi predsednika ZDA Donalda Trumpa ali pa naslednja »nepremičninska apokalipsa“

Vse to ni tako daleč od Evrope. Pri tem so gospodarstva EU že sedaj, kot kažejo podatki OECD, v manj rožnatem položaju, kot se zdi.

Evropsko gospodarstvo je v primerjavi z ostalimi gospodarstvi v svetu samo člen – in to »najbolj slab« velike gospodarske svetovne verige. Indikatorji iz prve četrtine leta pa kažejo na »upad rasti« v območju evra in predvsem v največjih treh gospodarstvih – Nemčiji, Franciji in Italiji. V nasprotju s tem vseh 35 članic OECD-ja lahko v prihodnje računa na »stabilno rast«, podatki iz Kitajske pa kažejo, da njeno gospodarstvo pridobiva na rasti.

Zato se zastavlja vprašanje ali je padec gospodarske akivnosti v Evropi v začetku leta samo začasen ali pa gre za bolj trajen proces. V Evropski centralni banki (ECB) še vedno niso zaskrbljeni. Toda ECB ni bila posebej uspešna niti pri napovedih glede grške dolžniške krize.

In medtem ko se je Grčiji posrečilo izogniti bankrotu države, je z izvolitvijo nove italijanske vlade, ki si ob velikem dolgu države prizadeva hkrati za zmanjšanje davkov ter istočasno povečanje dohodkov dela prebivalstva v Italiji nastal še en novi »evropski sprožilec« morebitne nove krize. In prav nato bi se z zmanjševanjem dolga in kopičenjem »rezerv za hude čase« morala že sedaj pripravljati tudi prihodnja slovenska vlada.