Ben Bernanke opozarja na recesijo, ki bi ameriško gospodarstvo lahko odnesla v prepad

Nekdanji predsednik ameriške centralne banke (Fed) Ben Bernanke je opozoril, da bi pregreto ameriško gospodarstvo v bližnji prihodnosti lahko odneslo »v prepad«.

Njegova opozorila v ZDA jemljejo precej resno, saj si je Bernanke prislužil spoštovanje strokovnjakov in javnosti predvsem ob svojem ravnanju ob razmahu finančne krize leta 2008, ko je zgodovinske ekonomske lekcije uporabil tako, da je z uporabo velikih državnih vzpodbud preprečil spiralno recesijo gospodarstva.    

Vendar pa Bernanke sedaj opozarja na nevarnost, ki preti zaradi neuravnoteženih finančnih ukrepov v ZDA, predvsem kombinacije za 1,5 trilijonov zmanjšanih davkov, ob istočasno za 300 milijard dolarjev povečani porabi ameriške zvezne administracije.

Bernanke svari, da gre za »vzpodbude v zelo slabem trenutku«, kajti, kot je dejal za Bloomberg, je ameriško gospodarstvo trenutno že v točki, ki daje večini »polno zaposlitev«. Bernanke pričakuje, da se bodo učinki finančnih vzpodbud pozitivno odražali na ameriško gospodarstvo vse do leta 2020, po tem pa bi ameriško gospodarstvo po njegovi oceni lahko zgrmelo »v prepad«. Prepričan je, da bodo ameriške finančne vzpodbude »letos in naslednje leto zelo pospešile«, nato pa naj bi leta 2020 izzvenele.

Pojavlja se tudi vprašanje, kakšen bo učinek najnovejšega dviga obrestnih mer v ZDA. Razlika med dolgoročnimi in kratkoročnimi obrestnimi merami je po oceni Wall Street Journala že najmanjša v več kot desetletju. Dvig obrestnih mer bi lahko na dolžniškem trgu sprožil scenarij inverzne krivulje, kjer bodo kratkoročne stopnje višje od dolgoročnih, to pa je zgodovinsko dokazano zanesljiv znak prihajajoče recesije. Wall Street Journal opozarja, da je bila stopnja donosov zadnjič »obrnjena« oziroma inverzna leta 2007, neposredno pred zadnjo veliko recesijo.

V ZDA je bila stopnja nezaposlenosti v maju 3,8 odstotke, kar je najmanj v skorajda petih desetletjih. Centralna banka Atlante v drugem delu leta 2018 predvideva hitro letno rast bruto družbenega proizvoda v višini 4,6 odstotke, kar je bistveno več kot 2,2 v prvi polovici leta 2017, ko je bila rast 2,2 odstotka BDP-ja. Stopnje rasti ameriškega gospodarstva naj bi bile v prihodnje naslednje:

Leto       Rast BDP-ja

2017       2,6%

2018       3,3%

2019       2,4%

2020       1,8%

Vir: Kongresni urad za proračun in Bloomberg

Predvidevanja kongresnega urada za proračun so bila izdelana aprila letos in Bernanke predvideva, da bi bil vpliv vzpodbud lahko podaljšan, če bi Kongres spremenil svoj načrt porabe, tako da bi ga nekoliko »raztegnil« čez daljše časovno obdobje.

Istočasno pa se prve težave ameriškega gospodarstva že kažejo. Lakshman Achuthan, soustanovitelj Inštituta za raziskovanje ekonomskih ciklov je že konec maja za CNBC dejal, da se gospodarska rast ustavlja. »Prikrito ekonomsko zaviranje se že dogaja. Od lanskega leta se rast porabe ustavlja enako pa tudi osebni dohodki. Toda poraba presega rast dohodkov,« opozarja Lakshman Achuthan.

To pomeni, da potrošniki v ZDA povečujejo svoje dolgove, ki jih bodo vse težje odplačevali ob višjih obrestnih merah. Stephanie Pomboy, ustanoviteljica ekonomskega podjetja Macromavens pa je opozorila, da »eksplozija dolgov za nakup nepremičnin« znova predstavlja »ključno tveganje za gospodarstvo in trg delnic«, prav to bi lahko sprožilo novo krizo na borzi, ki bi lahko bila še hujša kot leta 2008.

Zadnje poročilo OECD sicer rast globalnega bruto družbenega proizvoda ocenjuje na 3,8 % v letu 2018 in 3,9 % v letu 2018. Za ZDA s predvideva rast 2,9 % v letu 2018 in 2,8 % v letu 2019.

Medtem ko optimisti trdijo, da je takšna visoka in koordinirana rast zelo pozitiven razvoj dogodkov raziskava HSBC kaže da bi to lahko pomenilo »preveč dobrih stvari.« Vsakokrat, ko se je namreč to zgodilo po letu 1990 je nato sledil resen, nenaden ekonomski šok.

Opozorila, ki jih izreka Ben Bernanke je potrebno vzeti še toliko bolj zares tudi zato, ker uporaba finančnih vzpodbud za Bernanka ni nikakršen tabu. Povsem nasprotno, Ben Bernanke je znan po tem, da je leta 2011 kot predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) vztrajno  kljuboval kritikom Fedove odločitve o 600 milijard dolarjev vrednem ukrepu, namenjenem spodbuditvi okrevanja ameriškega gospodarstva. Tedaj je poudarjal, da mora dodatno pomoč za spodbuditev gospodarstva priskrbeti tudi ameriški kongres. Brez dodatne pomoči bi namreč lahko visoka stopnja brezposelnosti vztrajala več let.

Bernankov načrt je uspel, vendar je situacija sedaj drugačna – v tem trenutku finančne vzpodbude še dodatno poganjajo že tako »pregreto« gospodarstvo, namesto da bi bile te vzpodbude na voljo pozneje, ko bo znova grozila nevarnost recesije.