Economist: to je država, ki letno sprejme 200 000 migrantov, ne pozna recesije in je lahko vzgled najboljšim

Časnik The Economist je za najuspešnejšo razvito državo razglasil Avstralijo, ki bi zaradi številnih dobrih rešitev lahko postala primer za številne druge države sveta. Tudi tiste bolj uspešne. Pri tem pa Economist izpostavlja prav to, kar je v Evropi v zadnjem času vse večji problem – uspešno imigracijsko politiko.

Avstralija je namreč država, ki že 27 let ne pozna recesije, istočasno pa vsako leto sprejme od preko 85 000 (leta 1995) do 208 000 (leta 2017) imigrantov.

»Navdušenje Avstralcev za vseljevanje je zelo pomembno, saj je skorajda tretjina njenih prebivalcev rojena v neki drugi državi. To je precej več, kot v nekaterih drugih bogatih državah. Podpora množičnemu priseljevanju je množična.

Deloma je avstralsko toleranco na prišleke mogoče videti kot posledico še ene izredne lastnosti tamkajšnje družbe, to pa je solventnost njene socialne države. Javni dolg znaša samo 41 odstotkov BDP-ja in je eden od najnižjih v svetu,« opozarja Economist. In dodaja, da se letno v državo vseli okoli 190 000 novih prišlekov – lani celo še več.

Tako ima Avstralija, ki je najmanjši kontinent na svetu, letno trikrat večji priliv tujcev in migrantov, kot ZDA. K avstralskim uspehom prispeva tudi celoten avstralski socialni sistem in način varčevanja za pokojnino.

Avstralija je pred 30 leti pokojnine vezala skoraj izključno na zasebne pokojninske sklade in na podoben način izpeljala tudi reforme zdravstvenega zavarovanja. Pri oceni prednosti avstralskega državnega in ekonomskega sistema Economist izpostavlja tudi model večstrankarstva, ki je izrazito nagnjen – k »centrizmu.«

»Volivci v tej državi imajo dolžnost glasovati, kar politične stranke na volitvah postavlja v položaj, da se borijo za neodločene volivce, ne pa da se priklanjajo predsodkom čim večjega števila volivcev. Ob tem je glasovanje preferencialno, kar prispeva k večjemu vplivu volivcev na končni izbor,« poudarja Economist.

Vse to ugodno vpliva tudi na ekonomski položaj države, ki je v zadnjih letih neprestano rasla in se povečala trikrat bolj kot nemška, avstralski osebni dohodek pa je v tem času naraščal štirikrat hitreje tudi od ameriškega.

»Naraščajoči prihodki, nizek javni dolg, dostopna država blagostanja, popularna podpora množičnemu priseljevanju in široko soglasje o politikah, ki podpirajo te zadeve. To so samo oddaljene sanje v večini bogatih držav,« poudarja Economist. Nekaj podobnega ugotavlja tudi Guardian, ki opozarja na velik porast »začasne migracije« v Avstralijo na podlagi kratkoročnih delovnih vizumov in s strani tujih študentov.

Poleg pravilnih rešitev je država seveda obdarjena tudi z velikimi naravnimi bogastvi, predvsem različnih rudnin in nahajališč naravnega plina. Velika sreča za Avstralijo pa je seveda tudi dejstvo, da se nahaja zelo blizu velikemu kitajskemu trgu. Vendar ima ob tem Avstralija, v primerjavi z ZDA ali Japonsko, precej manj prebivalstva – 25 milijonov ljudi.

Država seveda ni brez napak. Zamudila je priložnost, da bistveno popravi pravice Aboridžinov, domorodcev, prvotnih prebivalcev Avstralije. Njihov socialni status je še vedno daleč pod tistim, ki ga uživajo ostali prebivalci.

Država se je tudi prepočasi odzvala na nevarnost naraščanja strupenih in okolju nevarnih plinov, predvsem ogljikovega dioksida. Podpora volivcev največjima strankama – Liberalni in laburistični – zaradi nekaterih težav v Avstraliji počasi pada, del liberalcev pa že zahteva omejevanje imigracije.

Economist ocenjuje, da je ironija, da avstralski volivci kaznujejo največje stranke za nekaj, kar je očitno – uspešna politika.