Jedrski odpadki iz NE Krško ogrožajo 230 000 prebivalcev, protestniki sporočajo: »Shranite si jih v parlament!«

Ljubljana bo od danes do petka gostila »mednarodni sestanek o nadzoru in varnem odlaganju izrabljenih virov sevanja«, na katerem bodo udeleženci iz 25 držav razpravljali o neprijetnih stranskih proizvodih proizvajanja »zelo poceni« jedrske energije – jedrskih odpadkih.

Razprave se bodo vrtele predvsem okoli skladišč radioaktivnih odpadkov.

Dogodek organizira Uprava RS za jedrsko varnost, ki posvet organizira v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE). Na sestanku bo na sodelovalo 37 udeležencev iz 24 držav ter pet predstavnikov slovenske uprave za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke.

Slovenija, kot smo že poročali, v zvezi s tem sicer ne more pokazati na kakšne uspehe. Slovenija je kot mesto za shranjevanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško določila Vrbino v občini Krško, toda Hrvaška se z odlagališčem v Vrbini ne strinja.

Toda hrvaških odpadkov ne želijo niti svetniki krške občine – kar pa seveda pomeni, da bo Slovenija morala sama prevzeti stroške investicije v višini najmanj 160 milijonov evrov.

Pogodba med državama iz leta 2011 sicer določa, da če se do konca redne življenjske dobe NEK, leta 2023, ne bosta sporazumeli o skupni rešitvi odlaganja, vsaka prevzame svojo polovico odpadkov, najkasneje do leta 2025.

Vendar se ne upira samo prebivalstvo v Sloveniji – pač pa še v dveh sosednjih državah. Zaradi odločitve Hrvaške, da se njihovo odlagališče zgradi v Dvoru na Trgovski gori, na meji med BiH in Hrvaško, protestirajo lokalni prebivalci na Hrvaškem, pa tudi v BiH.

Opozarjajo na potencialne nevarnosti te gradnje.

Portal klix.ba je objavil vest, da bo načrtovano odlagališče jedrskih odpadkov iz Krškega ogrozilo 230 tisoč ljudi v BiH in Hrvaški.

Neposredno pa bo ogroženo tudi velika števila naselij v severnem in severozahodnem delu BiH, še posebej Bosanski Novi in prijedorska regija, opozarja portal.

Klix.ba piše, da bo odlagališče jedrskih odpadkov na tej lokaciji zelo onečistilo reko Uno in da voda ne bo pitna ter da bodo imeli škodo tudi kmetje.

Opozarjajo tudi, da mora Hrvaška do leta 2023 rešiti problem jedrskih odpadkov iz jedrske elektrarne Krško do leta 2023 in da Hrvaška ne pristaja na lokacijo Vrbina (v Sloveniji), ki jo predlaga Slovenija.

Zanimivo je, da tudi ministrica Republike srbske Srebrenka Golić nasprotuje odlagališču na Trgovski gori, ker so tla v tem delu države prepustna za vodo in prekrižana z vodotoki, ki se neposredno stekajo v reko Uno.

Lokacija, na kateri Hrvaška namerava zgraditi skladišče jedrskih odpadkov je namreč samo 800 metrov od reke Une ter kilometer od vodnega vira Bosanski Novi, od koder dobiva vodo več kot 15 000 prebivalcev.

To vprašanje je tudi eno od mnogih, kjer Hrvaška in BiH nista našli skupnega jezika.

Strokovnjaki seveda mirijo ljudi, češ da bo skladišče popolnoma varno, toda mnogim je dovolj že to, da pogledajo na zemljevid in ugotovijo, da je ta argumentacija neprepričljiva.

Vse države namreč skoraj redno gradijo jedrske objekte in odlagališča na obrobju svojih držav, na samih mejah s sosednjimi državami.

Zakaj jih gradijo na mejah držav – če so odlagališča res tako varna, kot trdijo? Očitno je, da želijo potencialno škodo za svoje države zmanjšati ali jo prevaliti na pleča sosednjih držav.

To velja tudi za Krško, v še večji meri pa tudi za odlagališče na Trgovski gori, kjer naj bi svojo pot končali odpadi iz slovensko-hrvaške jedrske elektrarne NE Krško.