Potrebujemo še drugi blok Nuklearne elektrarne Krško?

Z vidika zanesljive oskrbe z električno energijo bi morala slovenska politika jasno zastaviti projekt gradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek), je dejal generalni direktor Gen energije Martin Novšak. Sedaj se Slovenija v času najhujših konic zanaša celo na energijo iz Ukrajine, je opozoril.

Slovenija trenutno uvaža med 15 in 25 odstotkov električne energije, je na novinarski konferenci pred začetkom konference Jedrska energija za novo Evropo (Nene 2017) na Bledu spomnil Novšak. Letos pa bo ta odstotek verjetno še večji.

V prvem polletju smo uvozili 25 odstotkov, julija in avgusta pa ob določenih dneh celo po 40 odstotkov elektrike. Slika je še slabša, če vanjo dodamo še Hrvaško, ki uvaža še večji delež elektrike, je prav tako visoko odvisna od hidroenergije in ima vse močnejše turistične sezone.

Slovenija si s stališča zanesljivosti oskrbe, tudi zaradi zagotavljanja konkurenčnosti gospodarstva, kakovostnih delovnih mest ter visokega življenjskega standarda v povprečju ne more dovoliti uvoza električne energije, je prepričan Novšak. V povprečju bi morala biti izravnana, šele dnevna, urna nihanja pa so taka, da je potrebno trgovanje v širši regiji in optimizacija s tega naslova.

"Že danes bi pravzaprav v Krškem lahko postavili nov blok jedrske elektrarne in ta bi ravno pokril povprečne potrebe Slovenije, če bi jo seveda kombinirali s Hrvaško ali Avstrijo, Italijo, ki imajo prav tako potrebe po taki energiji," je dejal Novšak. S tem bi zagotovili "normalne razmere" v tem prostoru.

Z vidika stališča zanesljive oskrbe v regijskem prostoru bi torej slovenska politika morala jasno zastaviti pripravo in tudi izvedbo drugega bloka - seveda na podlagi izkušenj iz Krškega in tudi sveta, je povedal Novšak. Slovenija ima zelo dobre osnove ter zelo dobre izkušnje. "Imamo pomembne inštitucije in znanje, zelo malo denarja iz žepov končnih uporabnikov električne energije pa gre v jedrski program," je dodal Novšak.

Prvi mož Gen energije tako poziva, naj se Slovenija gradnje drugega bloka loti čim prej - ne šele po letu 2030 ali 2045, ko nam bo že tekla voda v grlo. "Idealno bi bilo, da gremo v razpise oziroma izvedbo, ko po svetu ni veliko naročil," je poudaril. Tako bi si zagotovili razmeroma ugodno ceno za moderno tehnologijo.

Ob tem pa bi bilo pametno pri gradnji sodelovati s partnerji, sosednjimi državami oziroma družbami, ter tako koristiti njihovo znanje pri večjih projektih ter porazdeliti breme financiranja ter tveganja financiranja tekom obratovanja.

"Želimo, da se resno odločamo o tem projektu, preden ostanemo brez elektrike. Sedaj nas pot vodi v to, da pravzaprav ne zagotavljamo več samostojne oziroma zanesljive oskrbe," je opozoril Novšak in dodal, da so posledice tudi finančne. Letos januarja in poleti so že nastopile ure, ko smo vire električne energije iskali celo v Ukrajini. Drugod po Evropi je ni bilo mogoče dobiti.

Vodja odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj je spomnil, da bo odločitev o drugem bloku nuklearne elektrarne seveda morala biti širša. Slovenija ima zaradi obstoječe jedrske elektrarne vzpostavljeno določeno družbeno infrastrukturo - upravne organe, raziskave, šolstvo in podobno, a je treba vse te dele zagnati že nekaj let, preden bi se lotili same izdelave objekta.

Ali se to splača ali ne, je stvar razprave, je priznal Cizelj. A že osnovna gradiva za Energetski koncept Slovenije ugotavljajo, da gre za največji brezogljični vir elektrike, ki je trenutno na voljo. V naših razmerah je med cenejšimi, ob tem pa gre za zelo zanesljiv in domači vir, je še dodal.

Novšak sicer dodatne priložnosti Slovenije vidi še v hidroenergiji in se mu zdi škoda, da nismo denarja primarno vlagali v ta vir, preden smo tako močno razvili fotovoltaiko. "Podpiram pa tudi aktivnost uporabnikov, da smo uporabniki tisti, ki vlagamo in prispevamo k zanesljivosti oskrbe," je še dodal.