V Ljubljani mednarodni sestanek o odlaganju radioaktivnih odpadkov, ki jih v Sloveniji ne znamo odlagati

Ironija usode je hotela, da bo Ljubljana bo od danes do petka gostila »mednarodni sestanek o nadzoru in varnem odlaganju izrabljenih virov sevanja«, na katerem bodo udeleženci iz 25 držav razpravljali o neprijetnih stranskih proizvodih proizvajanja »zelo poceni« jedrske energije – jedrskih odpadkih. Razprave se bodo vrtele predvsem okoli skladišč radioaktivnih odpadkov.

Kot s sporočili iz Uprave RS za jedrsko varnost, ki dogodek organizira v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE), bo na sestanku sodelovalo 37 udeležencev iz 24 držav ter pet predstavnikov slovenske uprave za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke.

Obravnavali bodo »nacionalno strategijo o radioaktivnih odpadkih«, delovanje skladišč radioaktivnih odpadkov, inventarje virov in izrabljenih virov sevanja, kriterije sprejemljivosti za skladiščenje in odlaganje odpadkov.

Slovenija ima kot država, v kateri deluje JE Krško seveda lepo priložnost, da svetu pokaže, kako je to urejeno pri nas. Še posebej zato, ker jedrske odpadke proizvaja elektrarna, ki je v slovensko-hrvaškem solastništvu. To bi bil lahko pravi primer tvornega sodelovanja med državami, ki bi pokazal, kako se te zadeve rešujejo.

Toda, težava Slovenije je, da nima nič za pokazati. Enako pa velja tudi za sosednjo Hrvaško. Problem nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov se iz leta v leto potiska »pod preprogo«, na prvi pogled sprejete odločitve postanejo sčasoma neizvedljive, Slovenija in Hrvaška pa se skoraj tri desetletja po razglasitvah neodvisnosti nista uspeli dogovoriti o mestu skladiščenja radioaktivnih odpadkov, prav tako pa tudi ne o ceni in ostalih »podrobnostih.«  

NEK pa medtem pridno obratuje, vsi v državi so zadovoljni, predsednik Borut Pahor pa je pred leti – to smo izvedeli iz depeš WikiLeaksa – celo ponujal svojo podporo izgradnji še enega bloka NEK, ki bi ga seveda znova gradil ameriški Westinghouse, ki je gradil tudi prvega.

Medtem pa v zadnjih letih nastane v NEK vsako leto povprečno približno 30 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kar predstavlja namišljeno kocko s stranico 3,1 m.

Visoko radioaktivno izrabljeno jedrsko gorivo se skladišči v bazenu za izrabljeno gorivo. Ob koncu leta 2017 je bilo v bazenu, kjer je prostora za 1694 izrabljenih gorivnih elementov, uskladiščenih 1208 elementov.

Elemente prekriva 8-metrski sloj vode, ki zagotavlja zaščito pred sevanjem in hlajenje. Količina toplote in sevanja se s časom zmanjšujeta, kar po nekaj letih skladiščenja v bazenu omogoča prehod na suho skladiščenje izrabljenega goriva, ki je »tehnično varnejše.«

Nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO) se tako v Sloveniji še vedno skladiščijo v začasnem skladišču. In kakšno je stanje?

»Zasedenost skladišča je precejšnja,« je za portal Novinarji.si  leta 2018 pojasnila Ida Novak Jerele. Medtem so v skladišču naredili reorganizacijo, tako da bodo imeli dovolj prostora za skladiščenje radioaktivnih odpadkov do leta 2020.

Medtem pa se z izgradnjo skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov NSRAO v Vrbini v občini Krško še vedno zapleta. Investicijski načrt je bil sprejet pred petimi leti, julija 2014. Gradbeno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno do konca leta 2016, gradnja odlagališča bi se morala izvesti v letih 2017-2019, začetek poskusnega obratovanja pa bi moral biti v letu 2020.

Toda gradbenega dovoljenja še vedno ni, kar pomeni, da če bi bilo izdano ta trenutek odlagališče ne bi moglo pričeti delovati pred letom 2025. Prostora pa bo za odpadke zmanjkalo že naslednje leto.

Pri tem »vsako leto prihaja tudi do zamud pri potrjevanju in sprejemanju Programa dela in finančnega načrta ARAO za tekoče leto, zato aktivnosti na projektu odlagališča ne potekajo povsem kontinuirano.«

Predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Še vedno se pridobivajo razna mnenja. Občina Krško pri tem odlagališče želi, domačine pa odlagališče še vedno skrbi. Glavna težava, ki jo vidijo okoliški prebivalci, je v tem, da bo odlagališče postavljeno na poplavnem in potresnem območju.

Tu pa so tudi problemi s sosedi. Hrvaška se z odlagališčem v Vrbini ne strinja. Pogodba med državama iz leta 2011 sicer določa, da če se do konca redne življenjske dobe NEK, leta 2023, ne bosta sporazumeli o skupni rešitvi odlaganja, vsaka prevzame svojo polovico odpadkov, najkasneje do leta 2025.

Medtem pa so krški svetniki soglasno zavrnili možnost odlaganja hrvaških jedrskih odpadkov, ki nastajajo v Nuklearni elektrarni Krško, v odlagališču na Vrbini. Tako so se odločili kljub temu, da bi nesodelovanje Hrvaške pri izgradnji odlagališča pomenilo, da bo Slovenija odlagališče gradila sama in tako zanj plačala več. Celotna naložba naj bi brez hrvaške soudeležbe stala približno 160 milijonov evrov.

Premier Marjan Šarec je lani v državnem zboru zagotovil, da se bo vlada potrudila, da bo odlagališče na Vrbini pri Krškem zgrajeno. Ampak na mednarodnem sestanku v Ljubljani ta teden Slovenija ne more pokazati prav ničesar.

Ne odlagališča in tudi ne modela čezmejnega sodelovanja pri skladiščenju jedrskih odpadkov. Morda bomo v prihodnosti lahko pokazali vsaj še en blok v NEK Krško.

Le radioaktivni odpadki bodo »trajno začasno« skladiščeni še naprej.