Na Vrbini pri Krškem končali pripravljalna dela za gradnjo skladišča radioaktivnih odpadkov

Pripravljalna dela za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki jih je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) na Vrbini pri Krškem začela marca, so avgusta končali. Skupaj z davkom so stala nekaj manj kot 670.000 evrov. Odlagališče naj bi začeli graditi prihodnje leto. Poskusno naj bi začelo obratovati leta 2021. Z ARAO so sporočili, da so pripravljalna dela sladno z načrtom končali 23. avgusta. Na trdno podlago, s katere so predhodno odstranili humus in nanose melja, pa so izvajalci navozili utrjeno gramozno gradivo in zgradili predobremenilni nasip. V omenjeni nasip, ki je viden kot peščena površina med poslovno stavbo družbe Kostak in krško nuklearko, so skupaj vgradili nekaj manj kot 90.000 kubičnih metrov gramoznega gradiva. Na tej površini bodo v nadaljevanju gradnje omenjenega odlagališča zgradili plato za nadzemne objekte, med katerimi so navedli upravno-servisni in tehnološki objekt ter halo nad odlagalnim silosom. Nasip bo objekte ščitil pred največjimi možnimi poplavami, končna nadmorska višina odlagališčnega platoja bo enaka višina platoja, na katerem stoji nuklearka.

Dela potekajo, vendar počasneje

Z ARAO so sredi avgusta sporočili, da celotni projekt odlagališča napreduje, "čeprav glede na običajno vsako leto pozno zagotovljena sredstva za izvajanje dela omenjene agencije nekoliko počasneje, kot je bilo prvotno predvideno". Glede na potek projekta bi lahko gradbeno dovoljenje dobili prihodnje leto. Poskusno obratovanje odlagališča bi bilo možno leta 2021, kar pomeni, da bi ob navedenem poteku potrjeni načrt naložbenega programa prekoračili za približno eno leto, so še zapisali. Po podatkih ARAO naj bi celotna naložba brez hrvaške soudeležbe stala približno 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz krške nuklearke bi se naložba podražila za 20 milijonov evrov, slovenski stroški pa bi se v primeru hrvaškega sodelovanja znižali na slabih 100 milijonov evrov. Sicer v okviru projekta NSRAO za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih možnih silosov. Naložbo nameravajo v štirih petinah pokriti s sredstvi sklada za razgradnjo krške nuklearke, preostalo pa z državnim oz. s proračunskim denarjem. Gradnjo odlagališča načrtujejo po dveh scenarijih. Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico omenjenih odpadkov krške nuklearke in tovrstne odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji. Drugi scenarij predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška in da bi v odlagališču na Vrbini poskrbeli še za njeno polovico nuklearkinih jedrskih odpadkov.

nek-nuklearna-elektrarna-krsko.jpg

Omenjene odpadke zdaj skladiščijo v nuklearki, dovolj prostora zanje naj bi imeli do leta 2022.