Trump namignil Putinu, oba predsednika pričakali plakati

Prvo srečanje ameriškega in ruskega predsednika je bilo po besedah obeh »uspešno«, prozornost novinarjev pa so kljub temu pritegnile nekatere nenavadne podrobnosti srečanja. Potem ko sta se oba pred novinarji namreč rokovala je predsednik Donald Trump najprej namignil oziroma z enim očesom pomežiknil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Pred tem sta bila oba pred novinarji videti zelo resna. Trumpovo namigovanje Putinu je že izzvalo različne komentarje, predvsem zaradi ocen analitikov, da je Trump morda pod vplivom ruskega predsednika.

Prav tako nenavadno je bilo, da se je Vladimir Putin očitno dobro pripravil na običajni, močan stisk roke Donalda Trumpa in to tako, da se je z levo roko držal za naslonjalo stola in tako preprečil, da bi ga Trump lahko močneje povlekel k sebi.

Govorica telesa pri takšnih srečanjih je zelo pomembna, tako da opazovalci pogosto natančno analizirajo vse podrobnosti, od stiska rok do položaja obeh sogovornikov. Ko je na primer nedavno Donald Trump stisnil roko francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, je to storil tako močno, da je Macronu na dlani še nekaj časa ostal odtis Trumpovega palca.

Oba predsednika je ob prihodu v Helsinke pričakala tudi nenavadna dobrodošlica največjega časnika v državi, ki je predsednika ZDA in Rusije pozdravila z opozorili o pomenu svobode tiska. Kot ocenjujejo mediji, je šlo za kritiko obeh predsednikov, ki sta znana po tem, da medije tako ali drugače omejujeta. Časnik Helsingin Sanomat je namreč po helsinkih razpostavil 300 velikih reklamnih panojev. »Gospod predsednik, dobrodošli v državi svobodnega tiska« piše v angleščini, podobni panoji pa so bili razpostavljeni tudi v ruskem jeziku.

Odgovorni urednik časnika Kaius Niemi je zapisal, da ob tem, ko »pozdravljajo« prihod obeh predsednikov, želijo oba spomniti tudi na »pomen medijev.« Ne enem piše v angleščini, da »Trump označuje medije za sovražnike ljudstva.« Na panojih pa so objavljeni naslovi drugih medijev, ki opozarjajo na zelo slab odnos obeh predsednikov do svobode tiska, kajti mediji ne bi smeli biti »služabniki kateregakoli predsednika ali režima,« kot je zapisal odgovorni urednik Helsingin Sanomata.  Po oceni Novinarjev brez meja je Finska četrta država na lestvici svobode medijev, ZDA je na 48-tem mestu, Rusija pa na 148-tem mestu.

Pogovori med obema predsednikoma so sicer potekali po pričakovanjih. Ob začetku pogovorov je Trump poudaril pomen dobrih ameriško-ruskih odnosov. »Mislim, da imava odlično priložnost, saj se državi, iskreno povedano, v zadnjih letih nista najbolje razumeli,« je dejal in izrazil upanje na »izvrstne odnose«.

Ponovil je tudi, da je po njegovem dobro, če bi ZDA »šle skupaj« oziroma sodelovale z Rusijo. »Čas je, da podrobno govoriva o naših dvostranskih odnosih ter o bolečih točkah v svetu. Teh je zelo veliko,« je ob začetku srečanja pred novinarji poudaril Putin. Omenil je tudi, da bosta govorila o Kitajski, saj imata oba »prijatelja Šija«.

Trump je še napovedal, da se bosta danes pogovarjala o številnih temah, »od trgovine, obrambe in jedrskega orožja, do Kitajske«. »Svet želi, da se dobro razumemo. Gre za dve jedrski velesili. Imamo 90 odstotkov vsega jedrskega orožja, kar ni dobro, slabo je," je še poudaril ameriški predsednik.

Ker je posebni tožilec Robert Mueller v ZDA vložil obtožnice proti dvanajstim agentom iz ruske obveščevalne službe GRU neposredno pred srečanjem v Helsinkih je seveda medije zanimalo, ali si bo Trump upal odpreti tudi to vprašanje z Putinom. Če ga ne bi, bi bil s tem že avtomatsko označen za krivca.  

»Naši odnosi z Rusijo nikoli niso bili slabši po zaslugi več let ameriške neumnosti in zdaj zaradi prirejenega lova na čarovnice,« je zapisal ameriški predsednik že na družbenem omrežju Twitter, pri čemer je mislil na posebno ameriško preiskavo o vmešavanju Rusije v ameriške predsedniške volitve leta 2016.

Trump je dejal, da je na pogovorih s Putinom ponovno odprl tudi vprašanje ruskega vmešavanja v predsedniške volitve v ZDA leta 2016. »Zdelo se mi je, da je najbolje, da to naredim osebno,« je dejal in dodal, da sta o tem govorila precej časa.

Trump je preiskavo v ZDA o ruskem vmešavanju označil za katastrofo. »Vodili smo sijajno kampanjo in zato sem predsednik,« je dejal in znova odločno zavrnil obtožbe, da je Hillary Clinton premagal s pomočjo ruskih hekerjev in ruske propagande.

Putin je zatrdil, da se Moskva ni nikoli vmešavala v ameriške volitve. »Gospod Trump se je dotaknil teme ruskega vmešavanja v ameriške volitve. Moral sem ponoviti, kar sem v preteklosti že velikokrat povedal - ruska država se ni nikoli vmešavala in ne načrtuje vmešavanja v notranje zadeve ZDA,« je poudaril. Putin je tudi dejal, da lahko ameriški posebni tožilec Robert Mueller pošlje prošnjo za zaslišanje ruskih državljanov, proti katerim je vložil obtožnice zaradi domnevnega vmešavanja v ameriške volitve.

Prav tako je zanikal, da bi imela Moskva v posesti kaj spornega o Trumpu. »Težko si je zamisliti večji nesmisel. Prosim, izbijte si to neumnost iz svojih glav,« je dejal odločno. Je pa na novinarsko vprašanje priznal, da je upal, da bo na predsedniških volitvah v ZDA leta 2016 zmagal Trump. »Da, želel sem, da zmaga, ker je govoril o normalizaciji rusko-ameriških odnosov,« je dejal Putin.