Zima je znova pokazala zobe in TO je razlog za ohladitev

Do nenadne ohladitve je prišlo zaradi razcepitve polarnega vrtinca na dva dela. En krak bo temeljito ohladil Evrazijo, drugi del pa zahod ZDA in Kanado. 

Zima, ki smo jo že skoraj odpisali, je znova pokazala zobe. Razlog za to pa je, kot kažejo podatki »polarni vrtinec«, velikanska gmota vetrov, ki se vrtinčijo okoli območja z nizkim pritiskom v zgornjem sloju naše atmosfere, ki se je »razcepil« na dva dela. En krak se je usmeril proti Evropi oziroma bolje rečeno Evraziji, drugi pa – proti zahodnemu delu ZDA. To pa seveda pomeni, da nas je zajel »ultra hladen zrak« in da bo to »polarno stanje« kljub vsem klimatskim spremembam v  prihodnjih dnevih še vztrajalo tudi nad Slovenijo. 

Kam se bodo vrtinci zraka usmerili potem – to je že težje vprašanje. Toda računalniški modeli kažejo, da bo nad večjim delom Evrazije in zahodne Evrope prevladovalo hladnejše vreme, ki bi se lahko zavleklo vse do začetka marca. Najbolj nenavadno je to, da bo vzhodna obala ZDA, prav tista, ki je v začetku letošnje zime (ko smo imeli v Evropi pravo »pomlad«) sedaj doživela nekakšno »prezgodnjo pomlad« z okoli 10-12 stopinjami Celzija več od povprečja za to obdobje. Istočasno pa bo snežilo na zahodu ZDA, tudi v krajih, kjer so zimska smučišča, na primer v Severnem skalovju. Hladno vreme bo prevladovalo tudi v Kanadi.

Glavnina polarnega vrtinca se sicer nahaja v stratosferi, razlog za razcep hladnih vetrov pa je »nenadno stratosfersko zagrevanje«, ki se je zgodilo od začetka do sredine februarja in je tudi vplivalo na »razdelitev« hladnega polarnega vrtinca. To stratosfersko hitro segrevanje pa je bilo letos prav tako »rekordno«, posledično pa bi to lahko vplivalo tudi na nižje in enako »rekordno nizke« temperature  tam, kjer se je razdelil spodnji, hladni del vrtinca. 

Februar bo zato zelo verjetno najbolj zimski mesec v tej zimi. Največ snega bo do konca tedna v vzhodni in jugovzhodni polovici države, kjer lahko zapade od 25 do dobrih 40 centimetrov snega. Še debelejša snežna odeja naj bi bila v višjih predelih Posavja, Dolenjske, Kočevske in na Pohorju.

V višjih predelih Posavja, Dolenjske in Kočevske ter na Pohorju bi do sobote lahko zapadlo tudi več kot 50 centimetrov suhega snega. Zlasti v predelih nad 500 metrov bo zelo zimsko, saj bo temperatura ostala pod lediščem. Veter bo prenašal suh sneg, zato bodo nastali zameti. Manj snega bo padlo ponekod v Ljubljanski kotlini, zahodni Sloveniji in delu Gorenjske, kjer v slovenski agenciji ARSO pričakujejo od pet do 20 centimetrov snega. Tudi ob morju bo zelo mrzlo, zaradi burje bo občutek mraza tam še bolj izrazit. Skratka: do začetka marca vam zimskih oblačil še ni potrebno spravljati v omare. 

In ne samo to. Ker smo že poročali, se Zemljani od leta 2021 naprej zaradi umirjanja aktivnosti na soncu bližamo tudi »mali ledeni dobi« in zato lahko podobne ohladitve pričakujemo še kdaj v prihodnosti.

Na to nakazuje matematičen model dr. Zharkove, ki je bil objavljen v časniku Astrophysical Journal in razkriva še en razlog za prihodnje ohladitve ozračja. Njen model z večjo gotovostjo kot je bila znana doslej napoveduje, da se bo aktivnost Sonca med letoma 2030 in 2040 zmanjšala kar za polovico. Doslej so bili namreč znanstveniki prepričani, da obstaja samo en vir sončeve radiacije, njena raziskava pa je ugotovila, da obstajata dva, ki se lahko v določenem trenutku »izničita.« Njeni najnovejši izračuni pa predvidevajo hitro zmanjševanje magnetnih valov treh solarnih ciklov, ki se bo začelo leta 2021 in trajalo 33 let.

Zelo nizka magnetna aktivnost na Soncu je bila namreč zgodovinsko gledano v skladu z padci temperature na Zemlji. Profesor Zharkova trdi, da je njen model 97-odstotno natančen in da v popolnosti pojasnjuje tudi obdobje Maunderjevega minimuma med leti 1645 in 1715. Že sredi 17. stoletja se je namreč začelo podobno obdobje nizke sončeve radiacije, znano pod oznako Maunderjev minimum. To obdobje pa je v popolnosti sovpadalo z »malo ledeno dobo« v takratni Evropi in Severni Ameriki. Obe celini so zajele zelo dolge in hladne zime, zaradi česar so zamrznili Baltsko jezero in večina rek v Evropi, med njimi tudi Temza pri Londonu.