REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Cenzure v ZDA manj, v EU pa vse več: Kako točne informacije Insajderja menda »kršijo standarde skupnosti«!

Cenzure v ZDA manj, v EU pa vse več: Kako točne informacije Insajderja menda »kršijo standarde skupnosti«!Facebook v Evropi cenzurira na polno... Vir: Posnetek zaslona, X

Ste vedeli, da s tem, ko se veča število uporabnikov nekaterih družbenih omrežij vsak posameznik, ki se jim pridruži povečuje možnost za še večjo cenzuro vsebin?

Sliši se čudno, a tako je.

Verjetno se še spomnite, kako se je Irena Joveva iz stranke Svoboda premierja Roberta Goloba ponosno hvalila, da je glaovala za evropski akt o digitalnih storitvah (DSA), vse zaradi domnevne »večje zaščite medijev« in »svobode govora«.

Verjetno se še spomnite, kako je Irena Joveva ponosno hvalila, da je glaovala za evropski akt o digitalnih storitvah (DSA), vse zaradi domnevne »večje zaščite medijev« in »svobode govora«. Toda medtem se zaradi te ureditve dogaja nekaj povsem nasprotnega – vse bolj rigorozna cenzura različnih informacij.

Rešitve tega akta so bile nato prelite tudi v slovenski medijski zakon.

Toda medtem se zaradi te ureditve dogaja nekaj povsem nasprotnega – vse bolj rigorozna cenzura različnih informacij.

Evropska unija namreč pozna posebno ureditev za velike spletne platforme (VLOP), ki morajo še posebej paziti na vsebine.

Julija bo namreč tudi poseben »kodeks« postal obvezen, medtem pa morajo velike platforme poročati tudi o številu svojih uporabnikov.

Medtem bi tudi Metin WhatsApp Messenger (in njegovi uporabniki) kmalu lahko postali predmet strožje ravni regulacije, ki jo uvaja obsežni zakon EU o cenzuri, DSA.

Niso sicer vsi poslanci bili tako pohlevni ob uvajanju cenzure, kot je bila Joveva:

Zgoraj je drugačen primer poslanke EP...

Razlog za to je število povprečnih mesečnih aktivnih uporabnikov WhatsAppa v EU, ki je bilo v drugi polovici lanskega leta približno 46,8 milijona - prag za uvrstitev med veliko spletno platformo (VLOP) pa je 45 milijonov.

Vendar ta oznaka ni samodejna, saj se mora Evropska komisija pod taktirko sporne Ursule von der Leyen odločiti, ali bo platformo začela obravnavati kot VLOP.

Vse bolj nora cenzura: Facebook oziroma Meta je odstranila članek o obratu v organizaciji G7, saj Rusija za ZDA ni več agresor. Članek z naslovno fotografijo Donalda Trumpa in oznako za mir, ki se je skliceval na vire iz zahodnih medijev je v Sloveiji cenzuriran, češ da »krši standarde skupnosti glede neželene vsebine«. Seveda smo se pritožili. Toda Meta na tovrstne pritožbe - nikoli ne odgovori. Toliko o transparentnosti. Nadomešča jo brutalna cenzura. Vir: Posnetek zaslona, Insajder.com

Meta za zdaj situacije še ni komentirala, zaradi načina, kako DSA ureja VLOP, pa bi lahko morebitna vključitev WhatsAppa postala še ena točka spotike med novo ameriško administracijo in birokrati EU, ki zadeva svobodo govora - in interese ameriških podjetij.

V skladu s pravili DSA o VLOP morajo platforme izvesti oceno tveganja ne le glede nezakonitih, temveč tudi tistih vsebin, ki jih Bruselj šteje za »škodljive« - in nato izvajati »strategije za ublažitev.«

Oziroma – cenzuro.

Tako Meta cenzurira. Vir: Posnetek zaslona, FB

Če tega ne storijo, se lahko izrečejo globe v višini do 6 odstotkov letnega svetovnega prometa podjetja.

Članek z naslovno fotografijo Donalda Trumpa in oznako za mir, ki se je skliceval na vire iz zahodnih medijev je v Sloveiji cenzuriran, češ da »krši standarde skupnosti glede neželene vsebine«. Seveda smo se pritožili. Toda Meta na tovrstne pritožbe - nikoli ne odgovori. Toliko o transparentnosti. Nadomešča jo brutalna cenzura.

Medtem morajo platforme dvakrat letno poročati o tem, koliko uporabnikov imajo v EU.

Meta je svoje najnovejše podatke predložila 14. februarja in navedla, da je od 1. julija do zadnjega dne leta 2024 povprečno število aktivnih mesečnih prejemnikov kanalov WhatsApp doseglo približno 46,8 milijona.

In rezultat? Verjetno ga poznate tudi sami, če objavljate na Facebooku.

Kako je to videti, pa kažejo tudi naše objave povsem resničnih novic, ki jih je Meta – de facto cenzurirala.

Tako Meta cenzurira. Vir: Posnetek zaslona, FB

Da je v skupini G7 prišlo do spora med članicami zaradi Ukrajine in Vladimirja Zelenskega je po mnenju Metinih cenzorjev takšna skrivnost, da mora ostati skrita bralcem na Slovenskem, saj ta objava menda »krši standarde skupnosti.«

Tudi slika Trumpa z mirovniškim znakom ali pa poročilo o medijskem škandalu Wall Street Journala je bilo tudi odstranjeno s strani Metinih cenzorjev.

Le zakaj? Razumljivih pojasnil ni.

Odstranjene objave s spletne strani Insajder.com, celo ko gre za poročanje ameriškega Wall Street Journala, se vrstijo kot po tekočem traku. Vir: Posnetek zaslona, FB

In če se to dogaja pri povsem nespornih objavah, kaj je potem mogoče pričakovati šele ob poročanju o bolj kontroverznih vsebinah.

Ni nenavadno, da je evropska javnost osupla in sploh ne more razumeti, zakaj so jih ZDA »nenadoma izdale«.

Dejansko te države in njihova javnost že leta živijo v »informacijskem mehurčku«, ustvarjenem s cenzuro – ne pa Donald Trump.

Tudi druga aplikacija za šifrirano sporočanje, Telegram, ki je bila lani pod močnim pritiskom EU, ko je bil v Parizu aretiran njen izvršni direktor Pavel Durov, je te dni predložila svoje številke, ki so po njenih besedah »znatno« pod pragom 45 milijonov.

Zato tam cenzura še ni tako huda – a številnih kanalov v Sloveniji, zaradi »kršitve lokalnih zakonov« kot vam pojasni sama aplikacija – bralci v Sloveniji ne morejo videti.

Drugače je v nekaterih drugih izvenevropskih državah, na primer v Srbiji, pa tudi v ZDA. A v Evropi Meta, Telegram in ostale velike platforme izvajajo cenzuro.

Cenzura: Nedostopno v Sloveniji. Vir: Posnetek zaslona

Zdi se, da je cenzure najmanj ta trenutek na omrežju X, toda tam so pogosto cenzurirane vsebine, ki gredo v nos »židovskemu lobiju.«

S propadom Bidnovih demokratov in zmago republikancev je cenzorski objem v ZDA večinoma popustil, v EU pa so očitno, da pokažejo svojo drugačnost, cenzuro podvojili. To pa pomeni, da smo tisti, ki ustvarjamo neodvisne medije, še toliko bolj na udaru.

Tudi v ZDA, kjer nadaljujejo s pritiskom na študente, ki podpirajo Palestince, situacija ni lahka.

Paradoksalno je, da je tudi Mark Zuckerberg priznal, da je Meta cenzurirala in zlorabljala (v Sloveniji preko transmisij, kot je portal Oštro) mehanizem preverjanja dejstev za omejevanje svobode govora, zaradi česar je Meta že ukinila te programe - toda samo v ZDA.

A v Evropi je drugače. Namesto da bi se uporabljal Muskov sistem sporočil skupnosti v primeru netočnih objav, evropski cenzorji kar povprek odstranijo vse, kar se njihovim cenzorjem ali algoritmom zdi sporno.

In tako imamo zelo nadzorovana in cenzurirana družbena omrežja, ob tem pa tudi popačeno prezentacijo sveta, ko uporabljamo brskalnike.

Vsak lahko to preveri sam, ruski Yandex.com ali ya.ru vam bosta ob istem iskalnem pojmu podala povsem druge zadetke, kot na primer Google.

A nesporno dejstvo je, da je s propadom Bidnovih demokratov in zmago republikancev cenzorski objem v ZDA večinoma popustil, v EU pa so očitno, da pokažejo svojo drugačnost, cenzuro podvojili

To pa pomeni, da smo tisti, ki ustvarjamo neodvisne medije, še toliko bolj na udaru.

Kako močna je demokracija, ki jo je strah slišati drugo mnenje ali informacijo? Tako slovenski bralci vidijo strani ruskih medijev v Sloveniji. Vir: Posnetek zaslona

Manj objav in manjši doseg pomeni manj obiska spletne strani, s tem pa manj že tako pičlega dohodka od reklam.

Vsake podpore naših bralcev – in res je, da imamo že krog stalnih podpornikov, kar nas zelo veseli – bomo zelo veseli. Donirate nam lahko tudi tukaj.

Proti cenzuri se je mogoče boriti le s širjenjem resnice, ne glede na to, za kako »škodljivo« jo ima kdorkoli, vključno z evropskimi poslanci in evrokrati.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek