Kitajsko maščevanje: Peking izbral »direkten strel na Belo hišo«, centralnim bankam »pa že zmanjkuje streliva«

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump kljub nasprotovanju vseh svojih svetovalcev napovedal dodatne, 10-odstotne carine na preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza, so kitajska podjetja ustavila nakupe kmetijskih pridelkov iz ZDA.

Kitajska je državnim podjetjem prepovedala nakupe kmetijskih proizvodov v ZDA in s tem udarila po tistih, ki najbolj podpirajo Donalda Trumpa – ameriških kmetih.

Prepoved nakupov je bila sprejeta na najvišji državni ravni. Peking prav tako ne izključuje uvedbe višjih carin na kmetijske pridelke iz ZDA, in sicer od 3. avgusta dalje.

Na Wall Streetu so že ocenili, da je kitajski odgovor na ameriške carine »na lestvici od 1 do 10 – 11,« oziroma da se je Kitajska tokrat odločila za maksimalno zaostritev gospodarske politike. Istočasno so centralni bančni organi pocenili juan, čemur ZDA sicer vztrajno nasprotujejo.

Donald Trump je takoj zatem Peking razglasil za »valutnega manipulatorja«, kar ZDA omogoča uvedbo dodatnih sankcij proti Kitajski. Zadnjič je imela Kitajska ta status leta 1994 – toda od tedaj se je njeno gospodarstvo znatno okrepilo.

ZDA trdijo, da je Kitajska umetno pocenila juan, Kitajska odgovarja, da je pocenitev njene valute posledica Trumpovih carin.

Takoj po zadnji seriji udarcev so občutno padle delnice tudi na ameriških borzah, medtem ko cene zlata, pa tudi kriptovalut že rastejo. Večina večjih ameriških podjetij je doživela 4-6 odstotni padec cene. Dow Jones je padel kar za 767 točk.

Tečaji vrednostnih papirjev na borzah v ZDA se še znižujejo, potem ko jih je že konec prejšnjega tedna potisnila navzdol napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo uvedel nove carine na uvoz kitajskega blaga. Ker je Kitajska odgovorila s povračilnimi ukrepi, so borze še naprej obarvane v rdeče.

Analitik Chris Krueger je povračilne ukrepe Kitajske označil za »velike« in poleg zahteve kitajske vlade državnim podjetjem, da takoj ustavijo nakupe proizvodov v ZDA citiral tudi dokaze o tem, da Kitajska istočasno zaostruje tudi pregled tujih podjetij na svojih tleh.

»Medtem ko bi lahko izbrali ukrepe, ki bi imeli večje neposredne vplive na proizvajalne verige, napoved Pekinga pomeni neposreden strel na Belo hišo, ki je bil izbran zato, da bi imel maksimalen političen vpliv. Pričakujemo hiter in verjetno neumirjen odziv Bele hiše, posledično pa še hitrejšo eskalacijo trgovinskih napetosti.«

ZDA bi sedaj lahko uvedle dodatne carine, omejitve investiranja in izvozni nadzor. Juan je že na najnižji točki od leta 2008 in vprašanje je, kako daleč naj bi še lahko padal.

Analitičarka Henrietta Treyz prav tako opozarja, da ZDA in Kitajska sedaj vstopata »v najbolj agresivno fazo v več kot enoletni trgovinski vojni« in da pričakuje da bodo »stvari od tukaj v popolnosti eskalirale.«

Ob tem so Trumpovi republikanci menda celo prepričani, da je kitajsko gospodarstvo »na robu propada«, demonstracije v Hongkongu pa vidijo kot začetek upora, »ki ga kitajska vlada ne more zatreti.«

Pri tem pa pozabljajo, da je državna integriteta za vsako državo nad ideali »demokracije« in da bo to prej ali slej vidno tudi v primeru Kitajske. Hongkong bo zato zagotovo »pacifiziran«, kar bi lahko bil tudi uvod za napetosti s Tajvanom, ki bi se lahko končale tudi z nasilno ponovno pripojitvijo Tajvana.

»Obstaja nevarnost, da bo trgovinska vojna prišla do točke, ko bo sprožila hudo ekonomsko nazadovanje ali celo recesijo. Vsak nov krog eskalacije obe državi približuje recesiji – in do točke brez povratka. Zaostrovanje ameriško-kitajske trgovinske vojne bo vsekakor slabo za ameriško gospodarstvo. Kako slabo, to je skorajda nemogoče izračunati,« opozarja Art Hogan iz korporacije NSC za CNN.

»Imamo trgovinsko situacijo, ki je ušla izpod nadzora. Politika uporabe carin kot orodja za reševanje naših legitimnih zahtev s Kitajci je hudo propadla,« je v pismu vlagateljem ocenil ocenil Peter Boockvar, vodja vlaganj v skupini Bleakley Advisory Group.

»Zgodovinsko gledano recesije nastajajo zaradi napak v monetarni politiki, Tokrat je prvič, da bomo imeli opravka z napako v trgovinskih odnosih,« je opozoril.

In čeprav je Donald Trump kmetom ponudil milijarde pomoči, to ne bo dovolj. Zamude kmetov pri odplačevanju posojil bankam so se od sredine leta 2015 potrojile, navaja ameriška banka St. Louis Federal Reserve Bank.

Michael Hirson iz skupine Eurasia pa ocenjuje, da je »Kitajska sprejela bolj mračen in ciničen pogled na Trumpove cilje glede Kitajske« ter da so postali »bolj pesmimistični ob poskusih, da bi Trumpa odvrnili od eskalacije.«

Pri tem pa centralnim bankam že »zmanjkuje streliva«, saj so z zelo nizkimi ali v Evropi celo negativnimi obrestnimi merami že izčrpale nabor svojih možnih ukrepov za preprečevanje recesije.