Veseli december: »Oh, pridite, vsi neverujoči!«

Bližajoči se prazniki s seboj včasih prinašajo tudi spopade sporočil vernih in neverujočih, ki jih včasih moti brisanje in prestopanje meje med državo in cerkvami predvsem v času »veselega decembra«.  

Bližajoči se prazniki imajo tudi v ZDA jasen verski pečat. Več kot 73 odstotkov Američanov je sicer kristijanov in to večine ne moti, toda verska toleranca še posebej v božično-novoletnem času v ZDA s seboj pogosto prinaša tudi spopade sporočil.

V mestni hiši v South Bendu v Indiani so tako na primer ateisti že razobesili velik plakat v katerem sporočajo: »Oh, pridite vsi neverujoči.« Plakat je postavila skupina, ki se imenuje »Ateisti severne Indiane.«

Predsednik skupine Troy Moss je za časnik South Bend Tribune dejal, da so plakat razobesili v petek, le nekaj dni pred židovsko hanuko. Po njihovi oceni bi morala biti država nevtralna glede religioznih zadev, vendar pa so države ustanove v tem času običajno polne različnih krščanskih verskih sporočil.

Za svoj plakat so zahtevali in tudi dobili dovoljenje okrožja St. Joseph County. Potem ko je odvetnik zahteval sliko ni prišlo do nobenega ugovora. Skupina bo sedaj postavila še plakat z zakonom o temeljnih pravicah in Kipom svobode.

To je samo eden od podobnih primerov iz ZDA. Leta 2014 so ameriški ateisti naredili podobno, toda nekoliko bolj obsežno akcijo.

Poleg slike dekleta v rdeči božični opravi je bila tedaj na njihovih reklamah zapisana novoletna želja: »Dragi dedek Mraz! Vse, kar si želim za ta božič je, da se izognem cerkvi! Sem že prestara za pravljice.«

V organizaciji, ki je postavila reklamne panoje so prepričani, da so s tem pomagali razbijati praznoverje. »Celo otroci vedo, da cerkve širijo absurde, zaradi česar ne želijo sodelovati pri obredih. Namesto tega bi bilo bolje, če bi svoj čas posvetili druženju z družino in prijatelji. Čisto v redu je, če priznate, da so se vaši starši motili in zagotovo je v redu, če svojim otrokom poveste resnico. Današnji odrasli nimajo nobene obveznosti, da bi se delali, kakor da verjamejo v laži, ki so jih verjeli njihovi starši,« je sporočilo pojasnjeval predsednik ameriških ateistov David Silverman.

Reklame s tem protiverskim sporočilom so izobesili v Memphisu, Nashvillu, St. Louisu in Forth Smithu v državi Arkansas, reklamni pano v Milwaukeeju pa so sofinancirali tudi razumniki iz Wisconsina.

Vsi reklamni napisi so postavljeni blizu šol in cerkva, kar predstavlja določeno spremembo glede na prejšnje kampanje, kjer so bili podobni reklamni panoji postavljeni le na zelo obiskanih javnih mestih, na primer na Times Squaru v New Yorku.

V zadnjih letih je bilo podobnih medijskih kampanj več, predvsem v ZDA, pa tudi v nekaterih drugih državah, na primer Veliki Britaniji in Švici. Lani so plakati v ZDA ljudi npr. spraševali »Kdo potrebuje Kristusa v času Božiča?« in odgovarjali z »Nihče«. Ameriški ateisti so julija leta 2014 pričeli tudi z oddajanjem preko svojega lastnega televizijskega kanala, kjer širijo isto sporočilo.

V nekaterih delih države, na primer v Mississippiju, so zaradi takšne vsebine zavrnili objavo reklamnih panojev, tiskovna predstavnica Ameriških ateistov Danielle Muscato pa trdi, da bi bili takšni reklamni napisi najbolj potrebni prav na jugu ZDA, kjer sta »diskriminacija in nezaupanje do ateistov še posebej razširjena«.

Po raziskavah ameriškega centra Pew je namreč večina (53 odstotkov) Američanov še zmeraj prepričanih, da je zato, da bi bila neka oseba moralna, nujno potrebno, da verjame v boga. Da to ni potrebno, je prepričana manjšina (46 odstotkov) vprašanih.

V podobni raziskavi na svetovni ravni so podatki raziskave Pew pokazali, da je v 22 od 39 držav, kjer je bila opravljena raziskava, večina menila enako, torej da je za etično in moralno ravnanje človeka nujna tudi vera v boga.

Večina držav v Evropi takšno mnenje sicer zavrača, medtem ko je to prepričanje močno zasidrano zlasti v državah Afrike in Bližnjega vzhoda.

V Grčiji je na primer polovica vprašanih prepričanih, da za etično ravnanje vera v boga ni nujna, enako pa meni 85 odstotkov Francozov. Odstotki za ostale evropske države so naslednji: Poljska 51, Rusija 55, Nemčija 66, Italija 71, Britanija in Češka 78, Španija pa 80 odstotkov.