Ameriške sile so bile prisiljene preusmeriti denar, namenjen za rezervne dele, v podporo Kijevu v skladu z zavezami iz časa Bidna, je navedeno v novem poročilu.
nedelja, 15. november 2026 leto 31 / št. 319
Znani ruski bloger razburja z zapisom: »Kdo si je v resnici izmislil Kijev v treh dneh in zakaj to sploh ne bi bilo slabo?«
»Zelo pogosto slišim ta argument kot očitek v komentarjih. Češ, kje pa je ta vaš Kijev v treh dneh?
Pred vami je izjemno zanimiva razprava, na ravni, ki je visoko nad otročjim blebetanjem osrednjih medijev in politikov. Zaradi znane varnostne dileme in kratkovidnih potez Zahoda glede Ukrajine je iskanje kompromisa v tej vojni v tem trenutku praktično nemogoče, ocenjuje profesor John Mearssheimer. Profesor Pascal Lottaz mu je odgovoril, da je rešitev možna in da to dokazuje primer - Belgije. Kdo ima prav? Preberite, poslušajte in ocenite sami!
Nemčija je obljubila, da nikoli ne bo pozabila lekcij svoje zgodovine. Očitno je pravkar otresla prah s svojih starih priročnikov in sprejela zakon, ki daje tajnim službam pooblastila, podobna tistim, ki jih je nekoč imel - Gestapo.
Lovci Severnoatlantskega zavezništva (NATO), ki so nameščeni v Litvi, niso uspeli sestreliti ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je vdrl v zračni prostor te baltske republike, poroča litovska javna radiotelevizija LRT. Slovenski mediji pa o dogodku poročajo pristransko.
Sestava delegacije je indikativna: Nemčija, Francija, Poljska, Italija in seveda Združeno kraljestvo. V bistvu je bila ustanovljena bolj nadzorna komisija za Ukrajino s pooblastilom za stike in pogajanja, je ugotovil Grigorij Karasin.
Vavčerji očitno niso dovolj. Potrebno je narediti še nekaj. Skrajšan delovni čas bi pospešil produktivnost, ugodno vplival na domači turizem ter izboljšal razmerje med delovnim in prostim časom.
Gre za banditizem, ne pa za »obisk« zaskrbljenih državljanov. Zato bi se morala policija na zadnji »obisk« odzvati povsem drugače. Policija, ki ne zna spraviti v red nekaj razcapancev pa seveda ne more biti učinkovita niti pri varovanju reda drugod v državi.
Joe Biden, kandidat demokratov na novembrskih volitvah v ZDA je svojega konkurenta, sedanjega predsednika ZDA »počastil« z novim vzdevkom.
Veleposlanik BiH v Pakistanu, ki je sicer Bošnjak, naj bi ponaredil vizume za 3.000 Pakistancev, ki so vstopili v BiH in so sedaj »resen varnostni problem.«
Kitajski znanstveniki delajo noč in dan ter upajo, da bo zdravilo za uporabo pripravljeno v času pričakovanega, ponovnega zimskega izbruha nevarne bolezni.
Egipt naj bi se menda odločil za nakup najmodernejših ruskih lovcev Su-35, to pa ni všeč politikom v Washingtonu, ki Egiptu grozijo s sankcijami.
Slovenski predsednik vlade ima ob vsem delu izjemno veliko časa za tvitanje in ubadanje z najrazličnejšimi zadevami. Toda kam bi ga vse to lahko pripeljalo?
Primer Kitajske kaže, da bo boj s koronairusom veliko težji, kot se zdi v tem trenutku, ko tudi večina evropskih držav »sprošča« omejevalne ukrepe. Mesta v pokrajini Jilin so znova prekinila promet z vlaki in avtobusi, zaprle šole in v karanteno poslale na desettisoče ljudi.
Ameriški predsednik Donald Trump je šokiral javnost z izjavo, da že okoli teden dni vsak dan jemlje klorokin, protimalarijsko zdravilo, ki se sicer pod nadzorom zdravnikov daje tudi obolelim zaradi Covida-19.
Fundacija Biogen, ki je del mednarodnega biotehnološkega podjetja s sedežem v Cambridgeu, Massachusetts in ima podružnico tudi v Sloveniji, je namenila približno 9 milijonov evrov za pomoč pri reševanju trenutnih potreb skupnosti in bolnišničnih