Nemčija ustanavlja »novodobni Gestapo 2.0«: Tajne službe bodo lahko nadzorovale državljane in izvajale napade

Nemčija je obljubila, da nikoli ne bo pozabila lekcij svoje zgodovine.

Očitno je pravkar otresla prah s svojih starih priročnikov in sprejela zakon, ki daje tajnim službam pooblastila, podobna tistim, ki jih je nekoč imel - Gestapo.

Gestapo 2.0? Deutschland rüstet seine Geheimdienste massiv auf! Nach den Erfahrungen mit Gestapo und Stasi wurden Deutschlands Geheimdienste jahrzehntelang bewusst eingeschränkt. Jetzt erhalten sie weitreichendere Befugnisse zur Überwachung und zum heimlichen Eingreifen.… https://t.co/zXjr8iVaNv

— Don (@Donuncutschweiz) November 14, 2026

Bundestag je namreč pravkar sprejel reformo obveščevalnih služb, ki bi snovalce nemške ustave iz leta 1949 zgrozili.

BND (Bundesnachrichtendienst), zunanja obveščevalna služba Zvezne republike Nemčije bo zdaj lahko izvajala povračilne kibernetske napade, manipulirala z računalniškimi sistemi in v nekaterih primerih izvajala tudi sabotaže v tujini, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Nemčija že postopoma odpravlja nekatere varovalke, ki ji jih je naložila lastna preteklost.

Politik: Neue Vollmachten für deutsche Geheimdienste – nächste Schritte bei Kriegsvorbereitung und Unterdrückung der eigenen Bevölkerung https://t.co/eqOVDXJHSe

— Georg Dresel Gegen Bargeldabschaffung!! (@GeogieLuis48) November 14, 2026

Ta sporni zakon je že sprožil primerjave z Gestapom in Stasijem, zloglasnima tajnima policijama nacistične Nemčije in komunistične Vzhodne Nemčije.

Zakonodajni predlog, za katerega se je zavzemala vladna koalicija kanclerja Friedricha Merza, je bil v petek sprejet s 300 glasovi za, 190 proti in 71 vzdržanimi glasovi.

Reformo sta podprla le vladni blok CDU/CSU in socialdemokrati.

Desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) in stranka Levica (die Linke) sta ji nasprotovali, medtem ko so se Zeleni - vzdržali glasovanja.

Die Linke obsoja ustanovitev državne tajne policije. Zeleni pa se bojijo, da bo ta nova pooblastila uporabila bodoča vlada AfD.

Große Koalition CDU SPD Grüne beschließen: Geheimpolizei für Deutschland wird gegründet. Sie darf künftig in Computer einbrechen, Daten manipulieren, Belastungsmaterial aufspielen, polizeilich aktiv werden. Die grenze der Nachkriegszeit zwischen Polizei ((aktiv) und Nachrichtendienst (sammelt Information) fällt zu Gunsten der Bundes-Geheimpolizei. https://t.co/0moPNEvyS6

— Roland Tichy (@RolandTichy) November 13, 2026

Minister za notranje zadeve Alexander Dobrindt je to prenovo pohvalil kot »reformo stoletja« in razglasil »novo obdobje« za nemške obveščevalne agencije, ki jih bo postavilo na »enakovreden položaj z našimi evropskimi partnerji«.

Ukrepe je zagovarjal s sklicevanjem na domnevne grožnje v obliki vohunjenja, sabotaže, kibernetskih napadov in drugih sovražnih dejavnosti, katerih cilj je destabilizacija Nemčije.

»Klauzula o odpornosti«, uvedena na zahtevo SPD, bo celo omogočila omejitev sodelovanja med zveznimi in regionalnimi službami, kadar so ogroženi varnostni interesi. AfD ni izrecno imenovana, vendar »vsi razumejo, kdo je tarča.«

Bundestag beschließt „Jahrhundertreform“ für Geheimdienste https://t.co/VMr9bKQONo https://t.co/1pCFmtAqC9

— WELT (@welt) November 13, 2026

Vlada kanclerja Merza tako pripravlja orodja za nadzor prihodnosti, hkrati pa razmišlja, kako jih preprečiti svojim morebitnim naslednikom.

In to še ni vse: nevtralizacija programske opreme, hramba IP-naslovov v pripravi, nove digitalne preiskovalne zmogljivosti. Berlin metodično sestavlja koščke vse bolj vsiljivega varnostnega aparata.

Le atentati so (za zdaj?) še prepovedani.

Verfassungsschutz, odgovoren za notranje obveščevalne dejavnosti, bo v nekaterih nevarnih situacijah lahko vlomil v domove in posegal v elektronske naprave.

Prav tako bo lahko rekrutiral mladoletnike kot informatorje.

To ne pomeni, da je sodobna Nemčija Tretji rajh.

Für Alle die die deutsche Geschichte nicht so kennen mögen: Wir haben es hier mit einer #Wiedereinführung von #Stasi und #Gestapo zu tun. Es ist wirklich 1:1 dasselbe. Sogar als eigene Behörden und völlig unkaschiert. Das sollte Euch allen klar sein.

— Reena Yagelowskaya (@Reena_Yagska) November 14, 2026

Toda prav zgodovinska ločitev med policijo in obveščevalnimi službami je bila zasnovana tako, da bi preprečila ponovni rojstvo vsemogočne politične policije.

Nemčija pa gre po obratni poti – poti, ki ji rada sledi tudi Slovenija. Slovenija rada sprejema recepte iz Nemčije. Poskus prevzema Sveta za nacionalno varnost s strani Janeza Janše in SDS gre po podobni logiki.

Gestapo je delal s papirnatimi dosjeji, informatorji in prisluškovanji. Toda 21. stoletje ponuja veliko bolj mogočne možnosti.

Nach #Gestapo und #Stasi: #Deutschland bricht ein historisches Tabu – #Geheimdienste erhalten beispiellose Macht Heimliches Eindringen in Wohnungen, digitale Überwachung, Hackerangriffe und sogar gezielte Falschinformationen: Was in Deutschland nach den Erfahrungen mit Gestapo und Stasi jahrzehntelang bewusst eingeschränkt wurde, soll künftig unter bestimmten Bedingungen erlaubt sein. Innenminister Alexander Dobrindt spricht stolz von einer „Jahrhundertreform“ und verkündet: „Aus Nachrichtendiensten werden echte Geheimdienste.“ Doch wer schützt die Bevölkerung künftig vor den eigenen Geheimdiensten? https://t.co/lfJQOYTAPm

— Maik Pittel (@maikpi70) November 15, 2026

Nova zakonodaja, ki jo je v petek žegnal nemški parlament bistveno spreminja tudi vlogo dveh glavnih nemških obveščevalnih agencij: službe za zunanje obveščanje (BND) in Zveznega urada za zaščito ustave (BfV).

Obe agenciji, ki sta se doslej osredotočali predvsem na zbiranje in analizo obveščevalnih podatkov, bosta pridobili pooblastila za aktivno posredovanje proti zaznanim grožnjam.

BND bo pooblaščen za vdor v tuja računalniška omrežja, onesposabljanje strežnikov, ki jih uporabljajo osumljeni hekerji, in brisanje podatkov.

Der reaktionär-militaristische Staatsumbau kam am Freitag einen großen Schritt voran. Der Bundestag beschloss eine tiefgreifende Reform des Geheimdienstrechts: Die Dienste können selbst entscheiden, wie sie Verfassung und Recht aushöhlen wollen. https://t.co/x4LpPWV87t

— junge Welt (@jungewelt) November 13, 2026

Nova pooblastila BND bi se lahko razširila na sabotiranje tujih kemijskih laboratorijev in obratov za proizvodnjo dronov ali motenje dobavnih verig z vnašanjem okvarjenih komponent v pošiljke, povezane s potencialnimi grožnjami.

Domača obveščevalna agencija bo pridobila obsežna pooblastila za nadzor in posredovanje, vključno s prikritim dostopom do pametnih telefonov in računalnikov, prestrezanjem šifrirane komunikacije ter pregledovanjem shranjenih podatkov.

Agentje BfV bodo lahko tudi tajno vstopili v zasebna stanovanja, da bi namestili nadzorno programsko opremo in onesposobili sumljivo orožje.

Agencija bo poleg tega lahko pridobivala informacije od ponudnikov plačilnih storitev, spletnih platform in proizvajalcev vozil, hkrati pa bo za identifikacijo potencialnih osumljencev uporabljala prepoznavanje obrazov in biometrično iskanje s pomočjo umetne inteligence.

DER EU ZIRKUS, einfach erklärt https://t.co/IqOPdEpfxl

—  (@gy_meag) November 14, 2026

Nadzor nad razširjenimi pooblastili bo združen v okviru Neodvisnega nadzornega sveta, 12-članskega organa, ustanovljenega leta 2021, katerega člane imenuje parlamentarna nadzorna komisija Bundestaga.

Nemška opozicija je ostro kritizirala »revolucijo« v obveščevalni sferi.

Svet, ki se je doslej osredotočal predvsem na zakonitost nadzora BND, bo pridobil pooblastila za odobritev intervencijskih operacij obeh agencij, vključno s proaktivnim sabotiranjem v tujini.

Prav tako bo moral vsaj enkrat letno poročati parlamentarni nadzorni komisiji ter objavljati javna poročila, iz katerih bodo izključene zaupne informacije.

Ta prenova je sprožila ostro kritiko opozicijskih poslancev, ki opozarjajo, da ogroža ustavno zaščito in razgrajuje varovala, vzpostavljena po padcu nacistične Nemčije.

Poslanec stranke AfD Christian Wirth je reformo obsodil kot »napad na pravno državo z resnično totalitarnimi značilnostmi«.

Kritiziral je določbe, ki agenciji BfV omogočajo, da regionalne obveščevalne urade izključi iz mrež za izmenjavo informacij, in opozoril, da bi se te lahko uporabile proti politično »nezaželenim« državnim organom.

Septembra je njegov kolega iz stranke AfD, poslanec Gottfried Curio, ob sklicevanju na nemško zgodovino pod Gestapom in vzhodnonemško Stasi obtožil Merzovo vlado, da se pripravlja na sistematično kršenje temeljnih pravic.

»Manipuliranje, sabotiranje, zavajanje – s temi subverzivnimi ukrepi se [BfV] spreminja v Stasi 2.0,« je opozoril.

Poslanec stranke Zelenih Konstantin von Notz je podprl okrepitev BND, vendar je vladi očital, da ji pri prenovi notranjega obveščevalnega sistema primanjkuje »vsakršne občutljivosti za državljanske pravice«.

Opozoril je, da bi zakonodaja lahko naletela na »resne težave« pred nemškim ustavnim sodiščem.

Germany's parliament just passed a law that takes huge step back toward a Stasi/Gestapo-era security state It's so messed up that the far-right "AfD" and far-left "Linke" voted against it TOGETHER Here's what you need to know: https://t.co/lBDHgBAWd4

— Smitty (@Smitty_xyz) November 14, 2026

Clara Buenger iz stranke Levica je šla še dlje in Dobrindta obtožila, da s pomočjo umetne inteligence spodkopava demokracijo z masovnim nadzorom po vsej državi ter pripravlja teren za »novo nemško tajno policijo«.

V središču polemike je nemško načelo ločitve, ki že dolgo velja in je namenjeno preprečevanju, da bi obveščevalne agencije pridobile policijska pooblastila.

Ta zaščitni ukrep izhaja iz »Policijskega pisma« zavezniških sil iz leta 1949, katerega namen je bil preprečiti ponovni nastanek organizacije, podobne Gestapu.

"Aus Nachrichtendiensten werden echte Geheimdienste", sagte Bundesinnenminister Alexander Dobrindt (CSU). "Wir brauchen diese Maßnahmen gegen die Feinde der Demokratie, die dieses Land von außen und innen bedrohen." SPD-Vizefraktionschefin Sonja Eichwede erklärte, mit dem Schritt werde "die Wehrhaftigkeit der Demokratie" gestärkt. Andere sagen das #Bundesamt für #Verfassungsschutz (BfV) bzw. den Inlandsnachrichtendienst mit den Landesbehörden, werden zur Stasi 2.0 aufgebaut. Was meint ihr?

— Reimund Gretz (@reimund15) November 13, 2026

Razlikovanje med zbiranjem obveščevalnih podatkov in kazenskim pregonom je bilo kasneje vključeno v zakonodajo, ki ureja nemške varnostne službe.

Kritiki trdijo, da dovoljenje obveščevalnim agentom, da skrivaj vstopajo v domove, posegajo v lastnino in izvajajo sabotaže, spodkopava to zgodovinsko mejo.

Dobrindt je obtožbe, da reforma ogroža demokracijo, označil za »norost«.

Preoblikovanje obveščevalnih služb poteka v času, ko Berlin pospešuje krepitev nemške vojske, pri čemer se Merzova vlada večkrat sklicuje na domnevno rusko grožnjo, da bi upravičila povečanje izdatkov za obrambo in razširitev varnostnih zmogljivosti.

Nemški uradniki vse pogosteje opozarjajo na možnost vojaškega spopada z Rusijo, hkrati pa jo obtožujejo vohunjenja, sabotaže in drugih sovražnih dejavnosti po vsej Evropi.

Prejšnji mesec je vodja BND Martin Jaeger opozoril, da bi Nemčija lahko »zašla v nasilni konflikt z Rusijo«, pri čemer je to državo obtožil, da vodi »senčno vojno«.

ALLEMAGNE : LA GESTAPO À L’HEURE DU NUMÉRIQUE ? Par @BPartisans L’Allemagne avait promis de ne jamais oublier les leçons de son histoire. Manifestement, elle vient de retrouver ses vieux manuels, au rayon des bonnes pratiques administratives. Le Bundestag vient d’adopter une réforme des services de renseignement qui aurait de quoi faire frémir les rédacteurs de la Loi fondamentale de 1949. Le BND pourra désormais mener des cyberattaques en représailles, manipuler des systèmes informatiques et, dans certains cas, conduire des opérations de sabotage à l’étranger. Les assassinats restent interdits. Ouf ! La démocratie est sauvée. Mais c’est sur le territoire allemand que la réforme prend une saveur historique particulière. Le Verfassungsschutz, chargé du renseignement intérieur, pourra, dans certaines situations de danger, pénétrer clandestinement dans des domiciles pour manipuler des appareils électroniques. Il pourra également recruter des mineurs comme informateurs. Après la jeunesse européenne, voici donc la jeunesse indicatrice. Le progrès est décidément en marche. Die Linke dénonce la constitution d’une police secrète d’État. Les Verts redoutent que ces nouveaux pouvoirs soient utilisés par un futur gouvernement de l’AfD. Voilà qui résume toute l’hypocrisie du dispositif : les pouvoirs exorbitants seraient démocratiques entre les mains des bonnes personnes, mais deviendraient dangereux entre celles de leurs adversaires. Une « clause de résilience », introduite à la demande du SPD, permettra même de restreindre la coopération entre les services fédéraux et régionaux lorsque les intérêts de sécurité seraient menacés. L’AfD n’est pas explicitement nommée, mais chacun comprend qui est visé. Le pouvoir prépare ainsi les instruments de surveillance de demain tout en réfléchissant aux moyens d’en priver ses éventuels successeurs. Et ce n’est pas terminé : neutralisation de logiciels, conservation des adresses IP en préparation, nouvelles capacités d’investigation numérique. Berlin assemble méthodiquement les pièces d’un appareil sécuritaire toujours plus intrusif. Alexander Dobrindt se félicite de transformer enfin les services de renseignement allemands en véritables services secrets. Certes, des mécanismes de contrôle sont renforcés et l’Allemagne contemporaine n’est pas le IIIe Reich. Mais précisément, la séparation historique entre police et renseignement avait été conçue pour empêcher la renaissance d’une police politique toute-puissante. Ce que l’Allemagne démantèle progressivement, ce sont certaines des précautions que son propre passé lui avait imposées. La Gestapo travaillait avec des dossiers cartonnés, des indicateurs et des écoutes téléphoniques. Le XXIe siècle offre des possibilités autrement plus redoutables. À force de vouloir protéger la démocratie contre ses ennemis, Berlin ferait bien de vérifier qu’il ne devient pas lui-même une menace pour elle. --- Source : Frankfurter Allgemeine Zeitung, 13 novembre 2026. https://t.co/eoXeMwUZQL

— Brainless Partisans (@BPartisans) November 13, 2026

Tudi minister za obrambo Boris Pistorius in visoki vojaški poveljnik general Christian Freuding sta trdila, da bi Rusija lahko napadla NATO še pred koncem tega desetletja.

Moskva je zavrnila trditve, da namerava napasti članice NATO pakta, in te špekulacije označila za »nesmisel« ter »politično shizofrenijo«.

Ruski uradniki so Berlin obtožili, da si prizadeva za eskalacijo.

NATO PREPARES FOR PEACE WITH MISSILES By @BPartisans In Brussels, peace is thriving. It has never required so many missiles, drones, production lines, and billions of euros. It seems that the best way to avoid war is now to methodically organize to wage it. NATO has brought together arms manufacturers, startups, and representatives from member states to accelerate the development and mass production of long-range precision weapons. This marks a new stage in the continent’s militarization, carefully packaged in the reassuring language of “deterrence.” At the heart of the plan is the concept of “Deep Precision Strike,” initially championed by London and Berlin: possessing weapons capable of striking strategic infrastructure more than 2,000 kilometers away. Command centers, logistics hubs, military installations… A veritable catalog of delights for an alliance that never ceases to reiterate its defensive mission. For, naturally, nothing embodies the defense of one’s own territory better than the ability to obliterate a neighbor’s territory from 2,000 kilometers away. Two intergovernmental initiatives are set to shape this ambition: long-range strike drones and ground-based precision strike systems. The goal is to standardize equipment, consolidate procurement, guarantee markets for manufacturers, and enable rapid ramp-up. War thus becomes an economic model. Manufacturers demand visibility, the military demands stockpiles, governments demand funding, and taxpayers are asked to provide the financial fuel for this marvelous machine. Another goal is to reduce Europe’s dependence on American weapons. After sacrificing its energy autonomy, Europe is suddenly discovering the virtues of strategic independence. It’s a shame that this epiphany concerns missiles more than factories, energy, or the prosperity of its people. But behind this headlong rush into industrial expansion looms a far more troubling question: the proliferation of deep-strike conventional capabilities against a nuclear power. For Moscow will not necessarily be willing to wait patiently for swarms of drones and missiles to neutralize its strategic infrastructure before determining whether the operation was purely defensive. Deterrence can prevent war. It can also, when it fuels an arms race for offensive capabilities, increase the risks of war. So this is the Europe of tomorrow: public finances on life support, a struggling civilian industrial sector, but missiles available in abundance. Citizens can always shiver in their homes. They’ll have the satisfaction of knowing that their money can travel 2,000 kilometers.

— Brainless Partisans  (@BPartisans) November 14, 2026

Ta polemika ima tudi notranjepolitično razsežnost.

Merz je stranko AfD opisal kot stranko, ki jo podpira Moskva, ne da bi to trditev utemeljil z dejstvi, medtem ko so njegovi socialdemokratski koalicijski partnerji (SPD) pritiskali za prepoved te opozicijske stranke.

Stranka AfD, ki poziva k strožjemu nadzoru priseljevanja ter nasprotuje nemški vojaški pomoči Ukrajini in sankcijam proti Rusiji, je medtem postala glavna tarča političnega nadzora.