REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

NATO bi se rad bojeval z Rusijo, vendar bo moral peš: Ne bo letalskega goriva

NATO bi se rad bojeval z Rusijo, vendar bo moral peš: Ne bo letalskega gorivaŠtudija je pokazala, da niti prevzem vseh razpoložljivih količin letalskega goriva, namenjenega civilnemu sektorju, v naslednjem desetletju ne bi bil dovolj za kritje potreb morebitnih vojaških izdatkov. Vir: X, posnetek zaslona

Nova študija opozarja, da bi se sile NATO pakta lahko v prihodnji vojni soočile s pomanjkanjem reaktivnega goriva, saj odmik Evrope od fosilnih goriv in krčenje zmogljivosti rafiniranja nafte ustvarjata resne ranljivosti.

Politico piše, da je študija, ki jo je podprl NATO in je bila objavljena septembra, pokazala, da bi lahko potrebe letalstva zahodnega vojaškega pakta po gorivu v primeru večjega spopada v naslednjem desetletju, v katerem bi sodelovale evropske članice zavezništva z okrepitvami iz Severne Amerike, presegle razpoložljive zaloge.

Medtem ko se milijarde evrov iz obrambnih proračunov po vsem bloku porabljajo za letala, tanke, rakete in brezpilotna letala, raziskovalci opozarjajo, da bi lahko omejene količine goriva otežile prihodnjo obrambo.

Evropske članice Nata nimajo dovolj dizelskega in letalskega goriva.

»Z vidika vojaške pripravljenosti je dostop do goriva izjemnega pomena. NATO potrebuje zanesljive oskrbe z energijo za odvračanje in obrambo, včasih pa te potrebe po kolektivni obrambi pomenijo, da mora vojska imeti prednost (pred civilno porabo),« je dejal visoki vojaški uradnik Nata.

Raziskovalci Nata so za pomanjkanje goriva delno okrivili politike razogljičenja Evropske unije in zavezniških držav, ki so ustvarile tržne spodbude za obnovljive vire energije in pospešile zapiranje rafinerij nafte, na katere se vojska zanaša za ustvarjanje zalog. Zato evropske članice Nata po njihovem mnenju nimajo dovolj ne dizelskega in ne letalskega goriva.

Podatki organizacije FuelsEurope in Evropske komisije kažejo, da je od leta 2009 zaprta približno četrtina rafinerij nafte na celini, kar je zmanjšalo regionalno zmogljivost za več milijonov sodčkov na dan.

V Evropi je ostalo približno 70 aktivnih obratov, ki lahko oskrbujejo domači trg z reaktivnim gorivom.

Nova študija je objavljena v času, ko si Bruselj prizadeva povečati rafinerijske zmogljivosti bloka, ki so se v zadnjih 20 letih zmanjšale za 10 odstotkov, kar ima posledice tudi za obrambo, kot je prejšnji mesec v javnem nagovoru opozoril evropski komisar za energijo Dan Jørgensen.

»V razumno predpostavljenem najslabšem možnem scenariju od sredine tridesetih let tega stoletja nobena omejitev civilne porabe ne more ponovno uravnotežiti sistema brez dodatnih posegov,« so dejali raziskovalci.

Vendar pa študija kaže, da niti odvzem vseh razpoložljivih količin letalskega goriva, namenjenega civilnemu sektorju v naslednjem desetletju, ne bi bila dovolj.

Evropa ima ta trenutek zaloge letalskega goriva, ki zadostujejo za zgolj 49 dni, medtem ko zaloge naftnih derivatov na splošno zadoščajo za 120 dni.

»Od leta 2035 naprej bi celo ob popolnem prevzemu civilnih zalog primanjkovalo 4,7 milijona ton reaktivnega goriva,« so zapisali raziskovalci in dodali, da bi se primanjkljaj lahko do leta 2050 povečal na kar 50 milijonov ton.

Vendar pa raziskovalci menijo, da se je krizi mogoče izogniti in da mora NATO nujno uvesti spremembe.

Priporočajo, da zavezniške vlade ohranijo zmogljivosti rafinerij, povečajo strateške rezerve goriva, pospešijo proizvodnjo alternativnih reaktivnih goriv, ​​diverzificirajo uvoz in povečajo učinkovitost porabe goriva v vojski.

Zaskrbljenost je izrazil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki je ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku priznal, da je Zahod zaskrbljen zaradi pomanjkanja rafinerij v primeru vojne z Rusijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek