četrtek, 12. november 2026 leto 31 / št. 316
NATO določil prednostne naloge: Spopad z Rusijo, za misije v tujini pa, če kaj preostane
Članice zahodnega vojaškega pakta razmišljajo o prekinitvi zaveze o zagotavljanju dodatnih vojakov za operacije kriznega upravljanja in osredotočajo svoje vire na Rusijo. Vir: X, posnetek zaslona
Zaveznice NATO pakta razmišljajo o največji reviziji svojega vojaškega načrtovanja v vsaj dveh desetletjih – prednost dajejo vojni z Rusijo pred zagotavljanjem rezervnih sil za območja, kot so Irak, Afganistan ali Kosovo, piše Politico.
Dvaintrideset držav članic Nata je začelo pogajanja o novih ciljih zmogljivosti zahodnega vojaškega zavezništva, ki opredeljujejo sile in oborožitev, ki bi jih zavezniki zagotovili v primeru spopada – ter kdo bi nosil stroške.
The proxy war against Russia is not going well, and there is now growing pressure for NATO to get more directly involved: - Sedwill's Orwellian doublethink: “Nato is a defensive alliance, but the most effective form of defence is often to . . . go on to the offensive against our adversaries.” https://t.co/JomXU4XNin
— Glenn Diesen (@Glenn_Diesen) November 12, 2026
V skladu z osnutkom načrtovalnega dokumenta se od zaveznikov ne bi več pričakovalo, da zagotovijo dovolj sil za hkratno vodenje velike vojne v Evropi in več manjših misij kriznega upravljanja, so povedali štirje neimenovani diplomati Nata.
Namesto tega bi se načrtovalo izpolnjevanje zahtev za en ali drug scenarij, pravijo.
@mrlvw64 This
— Miss Polly (@MissPolly62) November 12, 2026
Predlog odraža »zelo jasno stališče, da bo za NATO, ne glede na vse, imela večja krizna situacija v Evropi prednost pred vsemi drugimi prednostnimi nalogami ali dogodki,« je dejala Camille Grand, nekdanja pomočnica generalnega sekretarja Nata za obrambne naložbe.
To je v skladu z ameriškim pritiskom, da se osrednje poslanstvo čezatlantskega zavezništva preusmeri na obrambo Evrope – projekt, ki ga Washington imenuje »NATO 3.0«.
NATO allies are considering the biggest overhaul of their military planning in at least two decades — prioritizing fighting Russia over providing spare troops for places like Iraq and Afghanistan https://t.co/jzwi5tI3HC
— Ovidiu Muca (@OvidiuMuca) November 11, 2026
Potekajo pogajanja o dokumentu, znanem kot »Politične smernice«, ki je del štiriletnega procesa, katerega rezultat bo sprejetje novih zahtev za vojaške zmogljivosti zaveznic do leta 2029.
Zaveznice naj bi končni dogovor dosegle do februarja.
OTAN : DEUX MISSILES, UN DRONE ET UNE HUMILIATION À HAUTE ALTITUDE Par @BPartisans Il fallait oser. L'OTAN, la plus puissante alliance militaire de l'histoire, bardée de technologies, de radars, de chasseurs dernier cri et de budgets astronomiques, vient de se faire ridiculiser par un drone dont on ignore même la provenance. Bienvenue dans la défense aérienne européenne. Le contribuable paie le spectacle, mais le drone refuse obstinément de jouer son rôle. Dans la nuit du 10 au 11 novembre, un appareil sans pilote pénètre dans l'espace aérien lituanien depuis la Biélorussie, effectue un détour par la Pologne, traverse la Lituanie et poursuit tranquillement sa promenade vers la Lettonie. Les chasseurs de l'OTAN décollent. Interception. Identification. Deux tentatives de destruction. Résultat : zéro drone abattu. Mieux encore : un missile manque sa cible et ses débris sont retrouvés près de Biržai. Les militaires invoquent les conditions météorologiques, les contraintes opérationnelles et la sécurité des populations. Des explications recevables, mais qui ne rendent pas le résultat moins embarrassant. Quelle magnifique démonstration de supériorité technologique ! On nous promet depuis des années un bouclier européen capable de protéger le continent contre les missiles balistiques, les essaims de drones et les menaces venues de l'Est. Manifestement, le bouclier possède une petite particularité : il laisse passer les visiteurs. Et pendant ce temps, Bruxelles multiplie les programmes de réarmement, les annonces grandiloquentes et les milliards à dépenser pour préparer l'Europe à une éventuelle confrontation avec la Russie. Mais avant de prétendre affronter l'armée russe, il faudrait peut-être réussir à abattre un drone solitaire. Le plus savoureux reste l'incertitude sur l'identité de l'intrus. Russe ? Ukrainien ? Détourné par la guerre électronique ? Les autorités ne savent pas encore. Imaginez le tableau : l'Alliance atlantique mobilise ses chasseurs, rate sa cible, puis doit enquêter pour découvrir ce qu'elle essayait exactement de détruire. Une véritable publicité pour l'industrie occidentale de la défense. Évidemment, un incident isolé ne résume pas toutes les capacités militaires de l'OTAN. Mais il révèle une contradiction autrement plus gênante : celle d'une alliance qui affiche des ambitions stratégiques gigantesques tout en rencontrant des difficultés très concrètes face aux menaces les plus élémentaires de la guerre moderne. À force de confondre budgets militaires et efficacité opérationnelle, les dirigeants européens semblent avoir oublié un détail : la supériorité militaire ne se décrète pas dans une conférence de presse. Elle se démontre sur le terrain. Cette nuit-là, le drone a poursuivi son voyage. L'OTAN, elle, a poursuivi ses explications. Et les contribuables européens continueront de payer les deux. Source : LRT, 11 novembre 2026. https://t.co/BYHnz3U9rP
— Brainless Partisans (@BPartisans) November 11, 2026
Evropski uradniki so večkrat povzročili paniko z »opozorili« o morebitni ruski invaziji na ozemlje Nata do leta 2029.
Moskva je večkrat ponovila, da ne namerava napasti Evrope.
»Nihče ne predlaga, da se odpovemo sposobnosti izvajanja operacij kriznega odzivanja,« je dejal visoki uradnik Nata. »Navsezadnje je odločitev o tem, kam bodo (vojaki) poslani, politična odločitev.«
@fondoflyin ‘To end this war without the participation of Europe is UNFAIR and IMPOSSIBLE’ Zelensky wants to get EUROPEANS to the front line !! Are you already https://t.co/YLKyjgq2sV
— Юлий Гогарин (@GogarinUli68349) November 12, 2026
Ta sprememba ne bi samodejno vplivala na trenutne operacije v tujini, kot so misije Nata na Kosovu ali v Iraku.
Vendar pa ima ta razprava resne posledice za zavezništvo, saj zahteva za hkratno obravnavo obeh scenarijev – tako evropske varnosti kot mednarodnih misij – sega vsaj 20 let nazaj.
Po hladni vojni je zahodni vojaški pakt spremenil svojo usmeritev in se osredotočilo predvsem na operacije zunaj svojega ozemlja, kot so tiste na Kosovu, v Iraku in Afganistanu.
@MartinKuban https://t.co/vxmbF3SBMV
— Sto 28 (@AugustoVill2) November 12, 2026
Kljub temu je rusofobija, ki se je razširila s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, spodbudila uradnike Nata, da so obrambo Evrope znova postavili na prvo mesto.
