Zveza Nato se bo razširila še v vesolje, bo tudi napad na en satelit »napad na vse«?

Zveza Nato je znana po tem, da se rada širi. Tudi zato je že prišlo do zaostritev v Evropi, kjer predvsem Rusija na te širitve ne gleda dobronamerno.

Toda sedaj se bo zveza Nato, katere del je tudi Slovenija, razširila še bistveno dalje – letos bi namreč lahko priznala tudi vesolje kot nov prostor, v katerem se bodo lahko odvijale prihodnje bojne operacije, poroča Reuters.

Odločitev je bila deloma pogojena z idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ustanovil vesoljsko vejo ameriške vojske (US Space Force).

S tem želi zveza Nato tudi ameriškemu predsedniku pokazati, da je »še zmeraj relevantna.«

Uradna odločitev naj bi bila sprejeta 3. in 4. decembra na vrhu v Londonu, na katerem naj bi sodeloval tudi ameriški predsednik Donald Trump.

V tem pogledu bi bilo vesolje ob kopnem, morju, zraku in kibernetskih mrežah peto področje, kjer bi se lahko odvijale bojne operacije.

Diplomati zveze Nato ob tem zagotavljajo, da Nato (za sedaj) ne bo nameščal orožje v vesolje, vendar bi ta odločitev lahko odprla razpravo o tem, ali naj Nato morda v prihodnosti res uporabi vesoljska orožja, ki bi lahko uničila sovražne izstrelke, protizračno obrambo nasprotnika ali njihove satelite.

Članice zveze Nato so sicer lastnice okoli 65 odstotkov satelitov, ki v vesolju krožijo okoli Zemlje, toda predvsem Kitajska načrtuje veliko mrežo satelitov, ki bi lahko bili uporabni tako v civilne kot v vojaške namene.

Kitajska razvija tudi orožja, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v vesolju, kot prva država na svetu pa je poslala tudi svoje vozilo na temno stran Meseca.

»Vojno lahko imate samo v vesolju, toda kdor nadzoruje vesolje, nadzoruje tudi to, kar se dogaja na Zemlji. Če pa ne nadzorujete vesolja, potem ne nadzorujete niti vseh ostalih področij,« je dejal Jamie Shea.

Shea je sicer precej znan tudi zaradi svojega pretekle karierne pot. Leta 1999 je bil namreč tiskovni predstavnik zveze Nato, ki je ob intervenciji proti ZRJ brez kančka sramu lagal in opravičeval napade Nato na civilne cilje ter nujnost »kolateralnih žrtev« ob prvi agresiji zveze Nato, danes pa dela za »Prijatelje Evrope«, raziskovalni inštitut v Bruslju.

Vsekakor pa je zaradi dolgoletnih stikov z visokimi predstavniki te zveze zagotovo dobro obveščen o prihodnjih korakih zveze Nato.

V Evropi so sicer Velika Britanija, Francija in Nemčija države z največ sateliti v vesolju, Berlin pa načrtuje večja vlaganja v to sfero, ki bo do leta 2040 vredna trilijon dolarjev.

V zraku pa je vprašanje, kako se odločati o uporabi člena 5. Washingtonske pogodbe, ki določa, da je napad na eno članico zveze Nato napad na vse in ali to pomeni, da je tudi napad na en satelit neke članice – napad na vse?

Ob tem pa seveda obstaja še vrsta mednarodnih dokumentov, ki določajo, da morajo države vesolje uporabljati zgolj v miroljubne namene, ker mora vesolje ostati področje miru.

Vendar vse kaže, da bodo ta določila mednarodnih deklaracij in konvencij ostala samo mrtve črke na papirju.

Bo pa zanimivo videti, kako bo Slovenija s svojo vojsko, kot polnopravna članica zveze Nato, dala originalen prispevek prihodnjim »vesoljskim silam« in kako bo videti slovenska varnost, če bo Slovenija morala braniti zaveznice, če bi jim nasprotniki morda sklatili kakšen satelit.