REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Želeli smo, da bi bili bratje, oni pa so odločili, da postanejo naši očetje«

»Želeli smo, da bi bili bratje, oni pa so odločili, da postanejo naši očetje«Zaev in Borisov v Skopju, v času otoplitve. Nato je Bolgarija začela izsiljevati svoje sosede na poti v EU. Vir: Twitter

»Želeli smo biti bratje z Bolgari, vendar so se oni nenadoma odločili, da postanejo naši očetje in v tem je bistvo problema,« je razkril premier Severne Makdonije Zoran Zaev za lokalo tv-mrežo Kanal 5.

Tako je strnil bistvo problema med Severno Makedonijo in Bolgarijo, ki kali odnose dve sosednje države in ovira pregovore Skopja z Brusljem.

Makedonija - Skopje Vir:N1
Makedonija - Skopje. Vir: N1

Zaev je poudaril, da makedonska identiteta in jezik nikoli nista bili del pogovorov ali barantanja s Sofijo, da Bolgarije ne bi blokirala pristopne pregovore Skopja z Evropsko unijo.

»Nihče na svetu se ne pogaja o identiteti in jeziku, niti mi ne. Bistvo problema je zgodovina. Identiteta in jezik še nikoli nista bila zadevi, o kateri bi se pogovarjali za pogajalsko mizo.«

Dodal je, da imajo (Severni) Makedonci svojo nacionalno identiteto, korenine, čast in dostojanstvo, poroča tiskovna agencija MIA.

»Nihče na svetu se ne pogaja o identiteti in jeziku, niti mi ne. Bistvo problema je zgodovina. Identiteta in jezik še nikoli nista bila zadevi, o kateri bi se pogovarjali za pogajalsko mizo in pravzaprav oni (Bolgari) sprejmejo resničnost, ko rečejo: 'Sprejemamo, da ste Makedonci in sprejemamo makedonščino, toda - kaj je z vašim koreninami?'« je Zaev nekoliko cinično opisal za Severno Makedonijo v vsakem oziru zelo kočljiv položaj.

Po njegovem mnenju je zgodovina, ki se piše danes, pomembna in prihodnje generacije se bodo spominjale njega in Bojka Borisova, bolgarskega premierja, bodisi kot tistih politikov, ki sta naroda razdelila, namesto da bi ju v EU združila kot prijatelja.

»Ne želimo Evropsko unijo, ki nas ne bi priznala kot Makedonce, ki govorijo makedonski jezik. Tukaj ščitimo evropske identitete, saj je Evropa dolžna varovati in promovirati našo identiteto,« je poudaril Zaev.

Nesprejemljivo je, pravi, da en narod vsiljuje svojo zgodovino drugemu.

Hkrati upa, da Borisov ne bo požrl obljube, da si bo Bolgarija s Severno Makedonijo delila cepivo proti Covidu-19.

Bolgarsko in severnomakednosko politiko razdvaja tudi dojemanje dogodkov iz druge svetovne vojne, kjer so bili Bolgari za Makedonce okupatorji.

Vlada v Skopju se je komaj dogovorila z Grki, ki so Makedoncem dolga leta preprečevali »pot v Evropo«. Pod taktirko Zaeva je država v letu 2019 uradno spremenila svoje ime v Severna Makedonija, zdaj pa ji celo kopico naravnost ponižujočih zahtev postavlja vzhodna soseda - Bolgarija.

Težave za Makedonijo so se začele po razpadu Jugoslavije, leta 2001 je prišlo do oborožene vstaje makedonskih Albancev, ki se je končala z Ohridskim sporazumom.

Težave za Makedonijo so se začele po razpadu Jugoslavije, leta 2001 je prišlo do oborožene vstaje makedonskih Albancev, ki se je končala z Ohridskim sporazumom.

Potlej so se nizale razprtije z Grčijo, ki je skoraj tri desetletja nasprotovala imenu Makedonija in zatrjevala, da je to ime njene pokrajine že iz antičnih časov.

Grško-makedonski spor zaradi imena je zaradi grške blokade zaviral makedonsko vključevanje v EU in NATO vse do leta 2018, ko je po 27 letih prišlo do kompromisa med obema državama. Grčija in Makedonija sta naposled sklenili Prespanski sporazum.

Makedonija je izpolnila svojo zavezo in se preimenovala v Severno Makedonijo, Grčija pa je umaknila svojo blokado za vstop Severne Makedonije v NATO, toda zdaj se ji je na poti v EU postavila – Bolgarija.

Bolgarija zastopa stališče, da sta makedonski narod in makedonski jezik izmišljotina jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.

Bolgarija je sicer že 15. februarja leta 1992 prva priznala Makedonijo, toda hkrati zanikala, da obstajata tako makedonski narod kot makedonski jezik.

Bolgarija namreč že več kot pol stoletja, odkar se je po drugi svetovni vojni znotraj Jugoslavije oblikovala makedonska republika, zastopa stališče, da sta makedonski narod in makedonski jezik izmišljotina jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, s katero je hotel nagajati Bolgarom.

Skratka, stališče Bolgarije je, da so Makedonci umeten narod, ki pred letom 1945 ni obstajal.

Enako trdi za makedonski jezik -, da je to le narečje bolgarskega jezika oziroma »regionalna pisna oblika bolgarščine«.

Uradno stališče Bolgarije je, da je to »zgodovinska resnica«. Sofija prav tako zanika obstoj makedonske manjšine v t. i. Pirinski Makedoniji, na jugovzhodu Bolgarije.

Sofija prav tako zanika obstoj makedonske manjšine v t. i. Pirinski Makedoniji, na jugovzhodu Bolgarije.

To je izhodišče, na katerem zdaj vztraja Sofija in vključevanje Severne Makedonije v EU pogojuje s tem, da Skopje prizna bolgarske korenine makedonskega ljudstva in jezika.

Hkrati se ne morejo najti skupnega jezika niti glede zgodovine.

Kamen spotike je predvsem videnje druge svetovne vojne, Zaevu pa so opozicijski voditelji zamerili, da je bolgarske okupatorje za bolgarsko tiskovno agencijo BGNES imenoval za »administratorje« oziroma »upravnike«.

Borisov narekuje Svernomakedoncem tudi revizijo zgodovine, ki jo vidi kot »skonstruirano v jugoslovanskem totalitarizmu«, v isti sapi v Sofiji zahtevajo, da se na spomenikih iz druge svetovne vojne v Severni Makedoniji izbrišejo napisi »bolgarski fašistični okupator«.

Nato je Zaevu opozicije oponesla, da je »v tem škandaloznem intervjuju zanikal antifašistični boj naših državljanov in našo pravico, da se sklicujemo na to našo dediščino. Soglašal je celo s tem, da je tu obstajala bolgarska uprava, in makedonske borce za neodvisno Makedonijo, ki so se med drugo svetovno vojno borili proti fašističnemu okupatorju (Bolgarom), izenačuje s tem istim okupatorjem.«

Zdaj je problematiziran celo makedonski nacionalni junak Goce Delčev, ki je umrl v spopadih s Turki leta 1903, ker je razen »bolgarske nacionalne zavesti«, deloma gojil tudi že - makedonsko.

Zaev je potem doma, v intervjuju za televizijsko postajo Kanal 5 zaradi provokativnih vprašanj novinarja deloma »revidiral« svoje izjave bolgarskim medijem in zatrdil, da je navkljub vsem razprtijam prepričan, da so glavni razlog za bolgarski veto za napredovanje Severne Makedonije v EU - bližajoče se volitve v Bolgariji.

Ponovil je, da Severna Makedonija nima aspiracij ne do Bolgarije, ne do drugih ozemelj iz soseščine ter da imata celoten Balkan in celotna Evropa - skupno zgodovino.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke