REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Makedonija spremenila ime v Republiko Severno Makedonijo, napetosti pa se še naprej stopnjujejo

Makedonija spremenila ime v Republiko Severno Makedonijo, napetosti pa se še naprej stopnjujejoMakedonija - protesti

Parlament Makedonije je z 81 glasovi „za“,  in nobenim proti (ker je opozicija glasovanje bojkotirala) sprejel ustavne spremembe, s katerimi je država v skladu s Prespanskim sporazumom spremenila svoje ime v Republika Severna Makedonija.

Zoran Zaev je dejal, da gre za težko, vendar resno in odgovorno odločitev.

Na začetku  plenarne seje je govoril makedonski premijer Zoran Zaev, ki je dejal, da gre za težko, vendar resno in odgovorno odločitev.

Na podlagi zahtev albanske stranke BESA bodo po novem na osebnih dokumentih napisali tudi nacionalnost državljana.

Sporna bi lahko bila tudi opredelitev o državljanstvu Makedonije, ki je ostala zapisana v ustavi. V ustavi namreč piše, da je državljanstvo makedonsko oziroma pomeni "državljana Republke Makedonije" po sporazumu pa bi moralo pisati, da gre za makedonsko državljanstvo - državljan Republike Severne Makerdonije. Prav tako ni jasno, ali bo predsednik države Gjorge Ivanov, ki opisani spremembi nasprotuje, podpisal ustavne spremembe.

Sporna bi lahko bila tudi opredelitev o državljanstvu Makedonije, ki je ostala zapisana v ustavi.

Ob tem pa Grčija zahteva od Makedonije, da iz učbenikov za zgodovino odstrani »revizionistične in iredentistične« vsebine, vključno z »nepravilnimi zemljevidi in referencami, ki se nanašajo na starogrško civilizacijo, poroča grška tiskovna agencija AMNA.

Grčija je to zahtevo sprožila v Solunu na nedavnem zasedanju skupne komisije, sestavljene iz strokovnjakov, ki so obravnavali arheološka, zgodovinska in izobraževalna vprašanja, ki tarejo odnose med uradnim Skopjem in vlado v Atenah.

Odbor je bil ustanovljen po tem, ko sta Atene in Skopje junija lani dosegla sporazum o spornem imenu Makedonije. Ta sporazum morata ratificirati parlamenta obeh držav.

Pričakuje se, da se bodo strokovnjaki omenjene skupne komisije ta mesec ponovno sestali, poroča grški časnik Kathimerini.

Novica o novih zahtevah Grčije je privršala na dan tik pred t. i. Dnevom D za novo ime nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki se je danes preimenovala iz Nekdanja Jugoslovanska Republika Makedonija v Republika Severna Makedonija.

V Skopju se je tako končala »zadnja faza postopka za spremembo imena države«.

Toda grški tisk je pred tem poročal, da je glasovanje negotovo ter da se pričakuje, da bo znova zadnji hip preloženo, agencija Sputnik pa, da je premier Zoran Zaev v paniki.

Aleksander Makedonski (v sredini) v primežu politike

Zataknilo se je, ko je majhna etnična albanska stranka Besa zahtevala, da se načrtovana ustavna odredba »makedonsko državljanstvo« spremeni v »državljani Republike Severne Makedonije«.

Besa zahteva, da bo tudi albanščina uradni jezik v Makedoniji.

Besa je prav tako zahtevala, da bo tudi albanščina uradni jezik v Makedoniji.

V nasprotnem – ne bi dala »zelene luči« predsedniku makedonske vlade Zoranu Zaevu za spremembo aktualne makedonske ustave.

Strankarski prvaki Bese so prepričani, da bo nova ureditev zaščitila identiteto etničnih Albancev, ki tvorijo približno četrtino od 2,1 milijona prebivalcev Makedonije.

Zaev je na to zahtevo, ki je skazila načrte o glasovanju o ustavnih spremembah, ki bi potrdile vse najpomebnejše zahteve (tako Grčije kot albanske manjšine v Makedoniji), sprva odgovoril, da je referenca »makedonsko državljanstvo« ključna za njegovo državo v sporazumu z Grčijo.

Prav tako je dejal, da je skupina opozicijskih konservativnih poslancev, ki so sprva obljubili podporo predvidenim ustavnim spremembam - in jih je nato iz svojih vrst izločila njihova stranka VMRO-DPMNE  -, močno nasprotovala zahtevi etničnih Albancev in bo v primeru, da ugodi zahtevam Bese, napovedala, da bo odrekla podporo Zaevu.

Tako se je Zaevu vse do zadnjega trenutka izmikal načrt, kako zbrati potrebno večino, ki bo glasovala »za«, poroča makedonski portal a1on.mk.

Med tem je na stotine privržencev opozicije protestiralo pred makedonskim parlamentom proti dogovoru z Grčijo, vzklikalo »plačanci«, »Makedonija, Makedonija«, »izdaja« in pozivalo predsednika države, da se jim pridruži in zoperstavi spremembi imena.

Med tem na stotine privržencev opozicije že dneve protestira pred makedonskim parlamentom proti dogovoru z Grčijo; vzklikajo »plačanci«, »Makedonija, Makedonija«, »izdaja«, pozivajo predsednika države Gjorga Ivanova, da se jim pridruži in zoperstavi spremembi imena.

Zahtevajo tudi predčasne volitve in razpustitev sobranja, makedonskega parlamenta, poročajo atenski in skopski mediji.

Ivanov je sicer že junija lani sporočil, da zavrača dogovor z Grčijo glede novega imena makedonske države.

Voditelj VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski se je na protestnem shodu znova obregnil ob premierja Zaeva in ga obtožil, da »trguje« oziroma »baranta« s poslanci, da bi si zagotovil dvotretjinsko večino.

Mickoski trdi, da Zaev izvaja pritisk na predstavnike sodne veje oblasti glede zadev, ki se tičejo usode petnajstih (sedaj že nekdanjih) poslancev stranke VMRO-DPNME ali njihovih družinskih članov, obtožene v zvezi z nasilnim vdorom v sobranje lani.

Premier Zoran Zaev in nezadovoljno ljudstvo

»Poglejte, kako javno, kako odprto in vsem na očeh poteka ta 'trgovina' z imenom in identiteto, kot da bi bili na tržnici«, je ogorčeno pristavil Mickoski, poroča Kathimerini.

Skratka, ker je v sobranju predlagane ustavne spremembe podprla dvotretjinska večina poslancev pod taktirko premierja Zorana Zaeva, zdaj je na potezi Grčijo, ki bi nato Makedoniji odprla vrata v Nato ter omogočila začetek pristopnih pogajanj za vstop v EU.

Nato pa je že odkrito pritiskal na Skopje, da naj svojo odločitev pospeši, ne glede na množične proteste državljanov, ki zavračajo tako novo ime države kot vse ostale grške zahteve, ki »teptajo makedonsko suverenost« in Zaeva obtožujejo izdaje nacionalnih interesov.

Nato že odkrito pritiska na Skopje, da naj svojo odločitev pospeši, ne glede na množične proteste državljanov.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je celo poslal pismo oblastem v Skopju in Atenah, v katerem je zahteval, da naj bo proces ratifikacije prespanskega sporazuma končan najkasneje do 15. februarja letos.

Ratifikaciji v Skopju naj bi sledil enak proces v Atenah, zato se pričakuje, da bo grški premier Aleksis Cipras 18. januarja objavil časovni okvir za ratifikacijo sporazuma v grškem parlamentu.

Toda svetovne agencije že poročajo, da tudi to ne bo šlo gladko.

V zvezi z burno razpravo o spremembi imena Makedonije je makedonski premier Zaev spomnil poslance, da bi dogovor Skopja z Atenami končal diplomatski spor med državama, ki traja skoraj tri desetletja, ob tem pa je poudaril, da je dogovor dober, ker priznava makedonsko nacionalno identiteto in jezik.

Zato je odločitev za dogovor tako domoljubna kot zgodovinska izbira, zaradi katere se bodo v zgodovino zapisali kot generacija, ki je sprejela pogumno odločitev, je sklenil Zaev.

Predsednik Ivanov (levo), Zaev in Cipras (v sredini), Mickoski (desno), vir: Wikipedia

Toda vodilna opozicijska stranka VMRO-DPMNE je že nekajkrat napovedala, da ne podpira in bo podprla ustavnih sprememb, ki jih predlaga Zaev.

Za njihovo potrditev bi moralo glasovati najmanj 80 poslancev v 120-članskem parlamentu, na koncu pa je glasoval en poslanec več.

Če bo sprememba obveljala kot veljavna se bo dosedanja Republika Makedonija (tako jo je priznala tudi Slovenija) skladno z dogovorom z Grčijo, podpisanim 17. junija lani ob Prespanskem jezeru, v prihodnje uradno imenovala Republika Severna Makedonija.

Toda ustavne spremembe bi začele veljati šele, ko bo prespanski dogovor in protokol o vstopu Makedonije v zvezo Nato ratificiral tudi grški parlament.

Tudi na grški strani ne manjka množičnih in celo nasilnih protestov v zvezi s preimenovanjem severne sosede.

Vendar tudi na grški strani ne manjka množičnih in celo nasilnih protestov v zvezi s preimenovanjem severne sosede.

Zato je izid celotnega postopka uveljavitve prespanskega sporazuma še vedno negotov, kljub dejstvu, da so se na makedonski strani lotili celo nenavadnih prijemov, da bi zagotovili manjkajoče, sicer sila potrebne glasove.

Da bi ujela s strani Nata zapovedane roke, se je vlada v Skopju odločila za nenavadno potezo, ki meji na korupcijo. Tako bo spremenila zakon o amnestiji, kar bo korak nazaj glede vladavine prava v Makedoniji.

Vlada v Skopju se je lotila nenavadne poteze, ki meji na korupcijo.

To je namreč politična cena, ki jo mora plačati vladajoča koalicija na čelu s premierjem Zaevom, da bi si zagotovila dvotretjinsko večino v parlamentu.

Spremenjen zakon o amnestiji bi omogočil oprostitev 15 sodelujočih v pretepu v »hramu demokracije«, ki je izbruhnil 27. aprila 2017, ko je bil Albanec Talat Xhaferi izbran za predsednika makedonskega parlamenta.

Med omenjeno petnajsterico so tudi poslanci opozicijske VMRO-DPMNE, katerih glasove je Zaev potreboval za sprejetje ustavnih sprememb.

Toda vodstvo VMRO-DPMNE se je že odločilo, da izključi iz stranke vse tiste, ki nameravajo »prodati« svoj glas zaradi obljubljene amnestije in tako »izdati interese svoje domovine«.

Medtem pa se prebivalci obeh držav pošteno prepirajo tudi preko družbenih omrežij.

Komentarji

Trubarjeva ulica 5a
1230 Domžale
E-naslov: 
Rožna dolina, Svetčeva ulica 9, blok 7
1000 Ljubljana