ZDA kritizirajo obrambne projekte EU: obdržati želijo monopol

Združene države Amerike so Evropsko unijo opozorile na gospodarske in politične posledice, če bo 28-članski blok nadaljeval razvoj lastnih obrambnih projektov, poroča El Pais, pri čemer navaja pismo ameriškega podsekretarja za obrambo Ellena Lorda, poslanega Federici Mogherini, visoki predstavnci za zunanjo politiko EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je že doslej velikokrat kritiziral Nato zaradi premajhnih prispevkov za obambo in pozval države članice, naj povečajo svojo obrambno porabo.

Pogosto jih je tudi obtoževal, da samo koristijo usluge ZDA, same pa za lastno in obrambo ostalih zaveznic naredijo premalo.

Toda pismo sedaj razkriva še nekaj – da si ZDA zelo želijo, da njeni evropski zavezniki kupujejo predvsem ameriško orožje in da ne razvijajo svojih lastnih vojaških kapacitet – predvsem zato, da ne bi prišlo do "podvajanja" zmogljivosti.

Donald Trump je že v preteklosti dal tudi vedeti, da ga "zelo žali" zamisel predsednika Francije Emmanuela Macrona o ustanovitvi vseevropske vojske za zaščito pred Kitajsko, Rusijo in celo ZDA.

V pismu z dne 1. maja je Lord poudaril, da sedanji obrambni načrti EU ogrožajo več desetletno integracijo severnoatlantske obrambne industrije in vojaškega sodelovanja v okviru Nata.

Washington je "globoko zaskrbljen" zaradi sprejetja nove uredbe o Evropskem obrambnem skladu, ki državam članicam EU omogoča, da tudi neevropske države spodbujajo k sodelovanju pri obrambnih projektih, pri čemer pa bi članice EU imele na teh projektih izključne pravice intelektualne lastnine.

Poleg tega tretjim državam članice EU ne bi dovolile nadzora nad izvozom orožja, ki se razvija.

Po mnenju El Paisa pa so ZDA nezadovoljne tudi s "splošnimi pogoji" pobude Stalnega sodelovanja EU (PESCO) na obrambnem področju, saj je sodelovanje v teh projektih prav tako omejeno in zahteva soglasno odobritev držav EU.

V ZDA so zaskrbljeni, da bi zgolj veto posamezne članice lahko onemogočil sodelovanje ZDA v teh evropskih obrambnih projektih.

"Jasno je, da v primeru, če bi ZDA uvedle podobne vzajemne omejitve, tega naši evropski partnerji in zavezniki ne bi pozdravili. Ne bi nam bilo všeč, da bi to morali upoštevati v prihodnosti", opozarja Lord v pismu, kot navaja El Pais.

Združene države so tudi obtožile EU, da razvija svoje vojaške zmogljivosti "na način, ki povzroča podvajanje, nezdružljivost vojaških sistemov, razpršitev redkih obrambnih virov in nepotrebno konkurenco med Natom in EU".

Ministrstvo za obrambo ZDA je opozorilo, da projekti obrambnega sklada in PESCO "predstavljajo dramatičen preobrat po treh desetletjih vse večje integracije čezatlantske obrambne industrije" in dodal, da bi "lahko bil oškodovan ne le konstruktiven odnos med Natom in EU", pač pa bi to lahko "potencialno oživilo konfrontacijske razprave, ki so pred 15 leti prevladovale v naših stikih glede Evropske obrambne pobude."

Zato ZDA zahtevajo, da se osnutek uredbe Sklada spremeni, da se odpravijo pogoji o intelektualni lastnini in nadzoru izvoza ter odpravi moč veta v PESCO. Washington tudi želi, da bi država, ki vodi katerikoli projekt, lahko povabila katerokoli podjetje, ki želi sodelovati v pobudi.

"Preden besedila napredujejo, vas pozivamo, da jih pregledate, da bi si ogledali naše skupne dolgoročne cilje za čezatlantsko varnostno partnerstvo. Z manjšimi spremembami […] bi lahko ublažili naše pomisleke," je napisal ameriški podsekretar za obrambo.

To ni prvič, da je Trumpova administracija izrazila zaskrbljenost glede neodvisnih obrambnih projektov. Ameriški predsednik Donald Trump je v preteklosti Nato že večkrat ocenil kot "zastarelega", novembra lani pa je kritiziral tudi idejo o "pravi evropski vojski", ki jo je predstavil njegov francoski kolega, Emmanuel Macron.

Trump je zavrnil Macronov predlog za izgradnjo vseevropske vojske, ki bi ščitila staro celino pred Kitajsko, Rusijo in tudi Združenimi državami Amerike kot "zelo žaljivega" in zatrdil, da bi morali evropski zavezniki najprej plačati svoj pošten delež Nata.

Macronovo idejo je nato podprla nemška kanclerka Angela Merkel.

Nemčija in Francija sta že začeli graditi skupne letalske in druge bojne sisteme ter tudi druge evropske države vabijo, da se jim pridružijo.

Vendar je Macronovo idejo hitro zavrnila Federica Mogherini, ki se je strinjala tudi z generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom, ki je dejal, da evropski napori ne bi smeli biti konkurenca zavezništvu, ki ga smatra za temelj evropske varnosti.

Ameriški predsednik je večkrat pritisnil na države članice Nata, da izpolnijo svoje letne obveznosti obrambnih izdatkov v zavezništvu: vztrajal je celo, da bi članice zveze Nato, tudi Slovenija, morale povečati svoje izdatke za obrambo na 4 odstotke BDP-ja.