Zaostrovanje v Siriji: sirske vladne sile vstopile v Afrin, Turčija napoveduje obkolitev mesta

Položaj v Siriji se hitro zaostruje. Sirske sile so po dogovoru z kurdskimi silami vstopile v Afrin, turški predsednik Tayyip Erdogan pa napoveduje obkoljevanje mesta. Konvoj terenskih vozil z orožjem in pripadniki provladnih sil, ki so vstopili v Afrin, so prikazali tudi na sirski državni televiziji v bližini vasi Nubul. Ekipa televizije RT pa je posnela tudi eksplozije granat ob cesti, saj so turške sile istočasno bombardirale kolono, ki je vstopila v mesto. Turški mediji so poročali, da naj bi topniški napad celo »pregnal konvoj.«

Predstavniki Kurdov trdijo, da sporazuma s sirsko vojsko v resnici ni. »Ni sporazuma; obstaja samo naš poziv sirski vojski, da naj pridejo in zaščitijo meje,« je dejal tiskovni predstavnik YPG Nouri Mahmoud.

S tem se je zapleteno razmerje sil v tem delu Sirije še bolj zapletlo. V Afrinu imajo nadzor kurdske sile, ki so zavezniki ZDA, hkrati pa jih Turčija, prav tako NATO-zaveznica ZDA obtožuje sodelovanja s kurdskimi teroristi v Turčiji. Prav zato je Turčija v »samoobrambi« in zaradi odstranjevanja teroristične nevarnosti s svojo operacijo »Oljčna vejica« tudi poslala svojo vojsko v severni del Sirije. Očitno je to naredila vsaj s tihim pristankom Rusije, ki je v zadnjih nekaj letih od poponoma prekinjenih odnosov s Turčijo (zaradi turške sestrelitve bombnika Su-24) postala celo zaveznik Turčije.

Odnosi med Turčijo in Rusijo so celo tako dobri, da Rusija Turčiji prodaja skoraj svoj najsodobnejši protiletalski sistem S-400. Toda Rusija istočasno podpira tudi predsednika Bašarja Asada, ki pa turški intervenciji nasprotuje, saj želi ohraniti ozemeljsko celovitost države. Kurdi, ki so se znašli pod udari turške vojske in brez pravih zaveznikov so zato z veseljem sprejeli pomoč sirskih vladnih sil. Te sile pa podpira tudi Iran, ki ima v Siriji prav tako svoje borce ali pa podpira borce libanonskega Hezbolaha – ki prav tako nasprotujejo intervenciji Turčije.

Rusija in ZDA so zato sedaj v neprijetnem položaju, ko lahko vsaka poteza ali podpora tej ali oni strani v tem zapletenem spopadu pomeni tudi izdajo interesov enega ali drugega zaveznika. Obenem je prisotnost ameriških in turških sil v Siriji formalno nezakonita (čeprav se razglaša za zakonito zaradi »samoobrambe« pred domnevno nevarnostjo terorizma) in ni jasno, kako bo ravnala Rusija. Rusija Turčijo potrebuje dolgoročno, saj jo vidi del svojih širših evro-azijskih povezav, vendar prav tako potrebuje zavezništvo z Bašarjem Asadom. Sirski konflikt se tako znova poglablja in spreminja v še bolj nevarnega, kot je bil doslej.

Istočasno pa je turški predsednik Tayyip Erdogan napovedal, da bodo turške sile obkolile Afrin »v naslednjih dneh«. V pogovoru s člani vladajoče stranke pravičnosti in razvoja je turški predsednik napovedal , da bo center Afrina skupaj s kurdskimi silami in silami same Sirije »obkoljen« s strani napredujočih sil turške vojske – in njim pridruženim lokalnim milicam, kot poroča turški časnik Hurriyet.

»Priprave na terenu trajajo nekaj časa. V naslednjih dnevih bomo obkolili Afrin; zelo pomembno je, da povsod, kamor gremo, vse ostane varno. In zahvaljujoč obkolitvi YPG ne bo imel manevrskega prostora za pogajanja s sirskim režimom,« je dejal Erdogan. Turški zunanji minister je povedal nekaj podobnega. »Če sile režima vstopijo v Afrin zato, da bi ga očistile od YPG, potem to ni noben problem. Če pa bodo vstopile zato, da bi zaščitile YPG, potem pa nihče ne bo mogel zaustaviti Turčijo ali turške vojake,« je dejal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Zanimivo je, da tako Asadove vladne sirske sile znova postajajo ključen dejavnik v tem delu Sirije, kljub temu, da so tako Turki kot Kurdi v preteklosti te sile že povsem odpisali.