Zaradi vojnih zločinov osumljeni premier Kosova Ramush Haradinaj odstopil in zajokal pred kamerami

Kosovski predsednik vlade in nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova je danes ob koncu kratke tiskovne konference z drhtečim glasom in solzami v očeh povedal, da nepreklicno odstopa s položaja. 

Kot razlog je navedel poziv, ki ga je v vlogi osumljenega dobil s strani haaškega posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu.

»Poklicali so me s posebnega sodišča kot osumljenca in mi ponudili, da se zglasim kot premier ali kot navaden državljan Kosova. Odločil sem se za slednje,« je Haradinaj povedal novinarjem in dodal, da bio »zmeraj ostal veren domovini.«

»V Haag grem kot Ramush Haradinaj, kjer bom branil čast albanskih borcev. Moja nedolžnost v času vojne OVK je potrjena z dvema sodbama, ki jih nihče ne more razveljaviti. Moja država je Kosovo…Kosovo je nepravično pritisnjeno, da naj ukine carine na blago iz Srbije…je povedal Haradinaj, ki bo ostal najbolj znan prav po nezakonitih, 100-odstotnih carinah na blago srbskega porekla, zaradi katerih je bil tudi popolnoma prekinjen dialog Beograda in Prištine.

Sicer pa Haradinaj že drugič daje ostavko kot predsednik vlade. Prvič je to naredil leta 2005. Takrat ga je obtožilo haaško tožilstvo, ki je delovalo v okviru sodišča za vojne zločine na območju Jugoslavije.

Na koncu so ga osvobodili - zaradi "pomanjkanja dokazov."

Nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) je pojasnil, da tokrat proti njemu niso vložili obtožnice, temveč je samo poklican »na zaslišanje.« Toda - kot osumljenega. Kljub temu je njegov odstop nepreklicen.

Predsednik Hashim Thaqi mora zdaj po njegovih navedbah začeti posvetovanja in določiti datum predčasnih parlamentarnih volitev.

Tudi Thaci in predsednik parlamenta Kadri Veseli sta bila sicer pripadnika OVK-ja in po navedbah dobro obveščenih krogov naj bi v Haagu pripravljali obtožnice tudi zanju.

Posebno sodišče s sedežem v Haagu so ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK-ja med vojno leta 1999, ki je pripeljala sprejema resolucije VS 1244, umika srbskih organov oblasti s Kosova in spremembo statusa pokrajine v protektorat pod nadzorom OZN.

Kosovo je sicer leta 2008 razglasilo neodvisnost, ki pa je sporna in zato status Kosova še vedno ni spremenjen ter v skladu z določili mednarodnega prava ne velja za državo – kljub temu, da so Kosovo nekatere države, v nasprotju z mednarodnim pravom tudi priznale kot državo.

Posebno sodišče za vojne zločine OVK, ki je še vse do leta 1998 tudi s stališča ZDA veljala za teroristično organizacijo (leto pozneje pa je ameriška vojska z njo že tesno sodelovala) so ustanovili neposredno po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2011, v katerem OVK očitajo hude vojne zločine nad Srbi in Romi na Kosovu, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi.

Številne izginule Srbe, med njimi tudi novinarje, še vse od tedaj nikoli niso našli.

Ujetim Srbom naj bi organe pri živem telesu izrezovali v "rumeni hiši" na severu Albanije in jih nato prodajali kupcem na zahodu. 

Za zločine na Kosovu so doslej odgovarjali samo poveljniki srbskih vojaških in policijskih struktur, ne pa najbolj odgovorni Albanci.

V Srbiji so že v preteklosti sporočili, da imajo nove podatke 30 prič in druge dokaze za zločine, za katere bremenijo Haradinaja.

Znano pa je tudi, da so neprijetne obremenilne priče proti Haradinaju v letih, ko so tekli procesi zoper Haradinaja, na koncu katerih je bil razglašen za nedolžnega, zelo hitro umirale v nenavadnih okoliščinah.

O tem je pisal celo New York Times, ki je navajal primere smrti prič, ki so se nahajale celo v zahodnih prestolnicah. Agim Zogaja, poveljnika OVK, ki je želel pričati zoper Haradinaja, so na primer našli obešenega v nemškem Duisburgu.

V drugem članku so poročali še o štirih sumljivih primerih ubojev ljudi, ki so bremenili poveljnika OVK.

V Beogradu je bilo proti Haradinaju sicer vloženih 108 kazenskih prijav.

Ubite priče, samo na Kosovu, ki so bremenile Haradinaja, pa so bile, kot porča Kurir, naslednje:

Ismet Musaj ubit leta 2001. v Prištini

Sadik Murići, zaščitena priča, ubita leta 2002 v Peći

Veselj Murići, zaščitena priča, ubita 2002

Bekim Mustafa in Avni Eljazaj, ubita leta 2002 s strelnim orožjem

Smailj Hardaraj, ubit leta 2002 s strelnim orožjem v Vitomirici  pri mestu Peć

Tahir Zemaj (ubita tudi sin Enis in brat Hasan) ubit leta 2003 v Peći

Iljir Seljimaj in soproga njegovega brata Ferida, ubita v Peći

Sabahete Toljaj in Isuf Hakljaj, pripadniki KPS, ubiti 2003

Sadik Musaj, ubit 2005

Sinan Musaj, izginil leta 2005 v času spopadov na Kosovu kot pripadnik FARK.

Đeljadin Musaj, ubit 2005. v vasi Rašic pri Peći.

Kujtim Beriša, umrl 2007 v Podgorici u prometni nesreči

Vse to kaže, da bo dokazovanje krivde Haradinaju zelo težko in da bo pri tem ključnega pomena predvsem, ali bo sodišče uspelo zagotoviti varnost prič.

Če bo Haradinaj obtožen in bo znova dobil v roke seznam prič bo za to - že prepozno.