Več kot 40 milijonov ljudi živi v »modernem suženjstvu«

Globalni Indeks suženjstva, ki ga objavlja fundacija Walk Free, opisuje moderno suženjstvo kot kompleksen in prikrit zločin, ki se razprostira preko državnih meja. Več kot 400 000  ljudi zgolj v ZDA živi v suženjskih pogojih. Prisilno delo za državo je tesno povezano tudi s seksualnim izkoriščanjem in prisilnimi porokami.

Do omenjenih podatkov so raziskovalci prišli s proučevanjem zbranih podatkov na ravni držav ter informacijskih baz specializiranih agencij, kot je na primer Mednarodna organizacija za delo (ILO). Vendar pa nekatere druge organizacije navajajo nekoliko drugačne številke, ker enotna definicija »modernega suženjstva« ni jasno določena.

Ne glede na to pa je očitno, da na takšen način živijo milijoni po vsem svetu. Zanimivo je, da en odstotek svetovnih novodobnih »sužnjev« - živi v takšnih pogojih celo v ZDA.

»ZDA so ena od najbolj naprednih držav na svetu in kljub temu ima 400 000 modernih sužnjev, ki delajo v pogojih prisilnega dela. To je resnično osupljiva statistika, ki kaže, za kako resno zadevo v globalnih okvirjih gre. To se lahko dogaja samo zaradi tolerance do izkoriščanja« opozarja Andrew Forrest, ustanovitelj fundacije.

Večina žrtev modernega suženjstva živi v Aziji. Okoli 26 milijonov ljudi na svetu dela prisilno. Največ jih živi v Severni Koreji, kjer je zasužnjena desetina prebivalstva, eden od desetih ali 2,6 milijona ljudi.

Podatki za arabske države, v katerih dela 17,6 tujih delavcev so nezanesljivi, vendar je tam prisilnega dela najverjetneje še več. Tretjina oziroma 15 milijonov je žrtev modernega suženjstva zaradi prisilnih porok, kar je problem, ki neproporcionalno prizadene predvsem ženske in dekleta.

»V splošnem je kulturna praksa prisilnih porok takšna, da jih postavlja v položaj večjega izkoriščanja in s tem na življenje v podrejenosti, finančni odvisnosti in seksualnem izkoriščanju, ki ga prinaša moderno suženjstvo,« piše v poročilu.

V fundaciji si prizadevajo, da bi vse države prepovedale prisilne poroke in dvignile mejo za sklepanje zakona na 18 let. Prav tako bi bilo treba vzpostaviti nacionalne baze glede preprodaje ljudi ter presekati tokove prisilnih delavcev.

Največja verjetnost nakupa izdelkov, narejenih s pomočjo suženjskega dela je na Kitajskem, veliko od tega blaga pa konča tudi v ZDA, ki letno kupi za 122 milijard dolarjev blaga, narejenega v Kitajski. Prisilno delo je prisotno tudi v Maleziji, Tajski, Braziliji, Argentini, Japonski, Tajvanu, Južni Koreji, Rusiji, Gani, Slonokoščeni obali in Peruju. Slovenija je na indeksu uvrščena visoko, kot država ki ni zelo "suženjska", več težav te vrste pa imajo nekatere države južno (npr. celo Hrvaška) ali vzhodno. 

Kljub temu naj bi tudi v Sloveniji živelo Sloveniji med 7000 in 7800 sodobnih sužnjev. Slovenija je na primer na 36-tem mestu med 50 državami v Evropi, (temno oranžna na zemljevidu pomeni večjo stopnjo modernega suženjstva), kjer višji rang pomeni »manj suženjstva.«

Poseben problem je tihotapljenje ljudi zaradi transplantacij in prodaje organov. Leta 2015 je bilo po svetu narejenih 126 670 transplantacij organov, po podatkih svetovne zdravstvene organizacije WHO pa jih je bila desetine nezakonita. 

Zaslužek iz tega posla je bil med 840 milijoni dolarjev ali celo več od milijarde dolarjev. Črni trg za organe je bil ugotovljen v Indiji, Pakistanu, Kosovu in na Filipinih. Ni pa povsem jasno, do katere mere je v teh primerih vključena prisila. Znano pa je, da tihotapci izkoriščajo najbolj ranljive – prisilne delavce in begunce.

Posebna vrsta zlorabe je uporaba nabornikov za izgradnjo različnih objektov. To je značilno za Kolumbijo, Egipt, Madagaskar, Mongolijo, Mali in v največji meri še za Eritrejo.