REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tuja roka v zmagi talibanov: Desetletja so zavezniki ZDA, a so na skrivaj pomagali ameriškim sovražnikom

Tuja roka v zmagi talibanov: Desetletja so zavezniki ZDA, a so na skrivaj pomagali ameriškim sovražnikomImran Kan igra ameriškega zaveznika v Aziji, istočasno pa podpira tudi islamske skrajneže. Vir: Twitter

Medtem ko so talibani bliskovito osvajali sosednji Afganistan, so nekateri vidni Pakistanci to videli kot razlog za slavje.

Islamistične organizacije v številnih pakistanskih mestih so delile malčkom celo sladkarije.

Na družbenih omrežjih so nekateri visoki pakistanski uradniki praznovali poraz ameriških vojnih prizadevanj in projekta izgradnje demokratične države pod Hindukušem.

»Afganistan je trenutno priča skoraj neoviranemu prenosu oblasti s korumpirane vlade Ašrafa Ganija na talibane,« je zapisal Raoof Hasan, posebni svetovalec pakistanskega premierja Imrana Kana.

In hudomušno dodal, da se je »izmišljotina, ki si jo je Amerika omislila za Afganistan, razpadla kot hišica iz kart.«

Sam Kan je na ponedeljkovem dogodku v Islamabadu podal čuden komentar, ko je spregovoril o »kulturnih nevarnostih«, ki jih za pakistansko družbo predstavlja izobraževanje v angleškem jeziku, in o »mentalnem suženjstvu«, ki ga takšna izobrazba domnevno vsiljuje.

Ob tem je izpostavil fundamentalistične talibane kot prvino in primer svojevrstne obetajoče avtentičnosti.

Afganistanci so »zlomili okove suženjstva«, je poudaril Kan.

Za zdaj se je Kanova vlada vzdržala priznavanja talibanov kot legitimnih vladarjev v Kabulu.

Vendar je za pričakovati, da bo to storila že zelo kmalu.

Medtem pa Islamabad pospešeno krepi vezi tudi s Pekingom.

Sočasno se tudi sogovornikom v Evropski uniji ponuja kot mediator v afganistanskem kaosu, ki naj bi pomagal - kot kaže včerajšnja objava Charlsa Michela, predsednika Evropskega sveta - pri gostoljubju za begunce iz Afganistana, ki so v tranzitu.

Pakistanski premier, ki je bil odkrit nasprotnik ameriške »vojne proti terorizmu« v regiji, je v isti sapi obtožil Američane, da so izzvali vzporedni upor pakistanskih talibanov, ter poudaril »pomen vključujoče politične rešitve, ki jo morajo zagotoviti vse vpletene strani«.

Kan in njegovi zavezniki so Pakistan razglasili celo za žrtev cikla regionalnih nemirov in konfliktov, ki so jih poslabšale intervencije tujih sil, kot so Združene države Amerike.

»V nobenem primeru nismo pripravljeni na podaljšano in dolgotrajno nestabilnost, ki se je v preteklosti prelila tudi v Pakistan. Pakistan je trpel vseh zadnjih 40 let,« je dejal Kanov svetovalec za nacionalno varnost Moeed Yusuf.

Takšna retorika bo najbrž izzvala jezo afganistanskih voditeljev poražene vlade Ašrafa Ganija, ki jo podpira Zahod.

Dolga leta so namreč v Kabulu bentili nad podporo, ki jo je Pakistan nudil talibanom, zlasti pakistanski vojaški vrh in obveščevalna služba ISI.

Januarja lani se je med okroglo mizo Svetovnega gospodarskega foruma afganistanski predsednik Ašraf Gani posmehnil pakistanskim trditvam, češ da afganistanski talibani ne napadajo njegove države iz varnih zatočišč v Pakistanu.

»Lahko rečemo tudi, da se Zemlja ne vrti okoli Sonca,« je tedaj cinično pristavil Gani.

Spomnimo, taisti Gani je 15. avgusta letos, isti hip, ko so talibani vkorakali v Kabul, pobral šila in kopita - predvsem pa kovčke z denarjem - in pobegnil iz države.

Imran Kan in talibani. Vir: Twitter
Pod taktirko Imrana Kana je Pakistan nudil vso potrebno podporo talibanom. Vir: Twitter

Dolgotrajni talibanski upor in njihova bliskovita zasedba Afganistana sta neločljivo povezani s Pakistanom.

V zadnjih pol stoletja je Pakistan v Afganistanu podpiral militantne elemente kot del lastnega regionalnega prizadevanja za »strateško poglobljenost.«

Frakcije islamskih skrajnežev, ki so se združile v talibane, so vzdrževale logistične in taktične vezi s pakistanskimi agencijami, medtem ko številni njihovi borci etnično in plemensko pripadajo območju, ki se razteza z obe strani meje v težko dostopnem gorovju.

Ista omrežja so omogočila tudi Osami bin Ladnu, ustanovitelju teroristične organizacije Al Kaida, da se je lahko dolga leta varno skrival v kompleksu stavb nedaleč od vodilne pakistanske vojaške akademije, dokler ga niso naposled odkrili in v napadu pred desetimi leti ubili ameriški specialci.

Za Bin Ladnove zaveznike v vrhu pakistanske vlade je bilo spogledovanje s talibani tako politično kot taktično zelo pomembno, čeprav je bil Pakistan med ameriško invazijo na Afganistan in po njej - glavni zaveznik ZDA.

»Ko se bo pisala zgodovina, bo navedeno, da je ISI s pomočjo ZDA premagal Sovjetsko zvezo v Afganistanu. Potem pa bo sledil še naslednji stavek: ‘ISI je s pomočjo ZDA premagal - Združene države Amerike!«

»Nekateri so simpatizirali ekstremistično ideologijo islamistov, drugi pa so menili, da je to nujno sredstvo za zoperstavljanje Indiji. Talibanski voditelji so mirno živeli in delali v Pakistanu, ranjeni borci pa so se zdravili v pakistanskih bolnišnicah. Iz nedavnega poročila ameriškega Inštituta za mir ima mreža Hakani, ena od ekstremističnih ločin talibanov, ‘tesne odnose’ s pakistansko ISI,« poroča Financial Times.

To dejstvo je že dolgo javna skrivnost.

»Ko se bo pisala zgodovina, bo navedeno, da je ISI s pomočjo ZDA premagal Sovjetsko zvezo v Afganistanu. Potem pa bo sledil še naslednji stavek: ‘ISI je s pomočjo ZDA premagal - same Združene države Amerike!« je zmagoslavno že leta 2014 v izjavi za lokalno televizijsko postajo sklenil Hamid Gul, nekdanji vodja ISI, ki ga na Zahodu vidijo kot botra talibanov.

Vse to je pripeljalo do pobud za ostrejše mednarodne ukrepe v zvezi s Pakistanom.

»Brez neomejene podpore vodilnih v pakistanskih obveščevalnih in vojaških ustanovah talibani ne bi bili tako učinkovita bojna sila. Toda Washington je ves čas odločno zavračal storiti nekaj, kar bi moral ukreniti že zdavnaj: ciljno usmerjene ukrepe proti Pakistancem, ki sponzorirajo islamistične militante,« je za Foreign Policy razkrila Christine Fair, strokovnjakinja za Azijo in profesorica Programa za varnostne vede na Univerzi Georgetown.

V nasprotju s pobudo, da ukrepa zoper Pakistance, ki so se zlizali z islamskimi skrajneži, se je Bela hiša ves čas zanašala na Kanovo vlado, da bi si tlakovala pot za pogovore s talibani.

V premislek: Donald Trump je pritiskal na Pakistance, da leta 2018 izpoustijo mulo Baradarja na prostost. Vir: Twitter

Pakistan je pod pritiskom administracije Donalda Trumpa celo izpustil na prostost mulo Abdulaha Ganija Baradarja - soustanovitelja gibanja afganistanskih talibanov. Baradar bo najbrž vodja prihodnje vlade v Kabulu.

Mula Baradar je bil leta 2018 na Trumpovo vztrajanje izpuščen iz zapora, da bi lahko sodeloval pri mirovnih pogajanjih v Dohi, glavnem mestu Katarja.

Junija je Kan zatrdil, da sta prav z njegovo vlado zaslužna za pomemben diplomatski premik, ki je afganistanske talibane pripeljal za pogajalsko mizo, in pozval vlado Ašrafa Ganija, naj v pogovorih »pokaže več fleksibilnosti«.

Kritiki zdaj trdijo, da so bila pogajanja v Dohi le dimna zavesa za napredek talibanov skozi Afganistan in da ultrakonservativna frakcija islamskih skrajnežev nikoli ni imela nobenega interesa ohraniti ustavne republike, ki so jo Američani dve desetletji poskušali utrditi v Kabulu.

Kar bi imelo posledice tudi za Pakistan.

»Vojaška zasedba Kabula s strani talibanov je kršitev mirovnega sporazuma, ki so ga lani podpisali z Združenimi državami v Dohi, zato je ta sporazum v bistvu že mrtev. Zdaj se soočamo s stanjem negotovosti, ki bolj vpliva na Pakistan kot na katero koli drugo regionalno silo,« je v kolumni v Washington Postu zapisal pakistanski novinar Hamid Mir.

Doma bi se lahko Pakistan poleg približno treh milijonov, ki jih je gostil od hladne vojne, lahko že zelo kmalu soočil z novim prilivom afganistanskih beguncev.

Zato se Kan zdaj rad pogovarja tudi z Brusljem v upanju, da bo za svojo dobrodošlico afganistanskim beguncem v tranzitu - lahko zaračunal še kakšno finančno podporo EU...

Toda uspeh talibanov v Afganistanu vsekakor ne zmanjšuje grožnje in skomine militantov, da bi se dokopali oblasti tudi v Islamabadu.

Zmaga talibanov v soseščini lahko spodbudi islamistična ekstremistična gibanja in paštunske separatiste, ki že delujejo v Pakistanu.

Medtem se lahko frustracije Zahoda zaradi vezi Pakistana z afganistanskimi talibani v prihodnje le še okrepijo.

»Ti dogodki bodo Pakistan odrinili s poti, da bi postal ‘normalna država’. Ohranili bodo disfunkcijo doma in državo zaklenili v zunanjo politiko, ki jo opredeljuje sovražnost do Indije in vse večja odvisnost od Kitajske. Malo je verjetno, da bodo ZDA Pakistanu kmalu oprostile desetletja podpore talibanom,« je bistvo zapletenih odnosov med ZDA in Pakistanom pojasnil Husain Haqqani, nekdanji pakistanski veleposlanik v Washingtonu.

Delite članek