REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tako urejeno se je Sovjetska zveza umikala iz Afganistana

Tako urejeno se je Sovjetska zveza umikala iz AfganistanaAfganistanske ženske, ples ob umiku sil Sovjetske zveze leta 1989. Vir: Twitter

Ruski arhiv je objavil doslej neznan posnetek iz februarja leta 1989, s poslednje faze umika sovjetske vojske iz Afganistana.

Sovjetske vojake so Afganistanci pospremili s cvetjem in plesom, pa tudi vlada, ki jo je v boju proti mudžahidom podpirala Sovjetska zveza se je obdržala še skoraj dve leti po odhodu sovjetskih sil.

Kot se lepo vidi iz posnetka na letališču v Kabulu ni nobenih kaotičnih razmer.

Vojaki čakajo na vkrcavanje, vse se odvija po načrtu.

Vojake so ob tem Afganistanci pospremili s cvetjem in plesom, pa tudi vlada, ki so jo v boju proti mudžahidom podpirala Sovjetska zveza se je obdržala še skoraj dve leti po odhodu sovjetskih sil.

Tri desetletja zatem pa lahko v Kabulu opazujemo povsem drugačne slike.

Prizore brezupa.

Opazovalci ocenjujejo, da bodo vojaki Združenih držav Amerike najmanj 20.000 ljudi pustili pred vrati letališča.

Ameriški vojaki opisujejo stanje kakor iz grozljivk, v katerih nastopajo zombiji.

Ob tem Eric Prince, ustanovitelj podjetja z najemniškimi vojaki Blackwater ponuja sedeže na svojih letalih za 6500 dolarjev in služi z nesrečo ljudi.

Še leta 2017 je Prince predlagal, da se državo oropa njenih številnih mineralnih bogastev, vrednih na trilijone dolarjev.

Na tisoče ljudi zdaj čaka na odhod, ameriški predsednik Joe Biden pa zatrjuje, da se bodo evakuacije končale do roka, torej do 31. avgusta.

To zahtevajo tudi talibani, ki sicer grozijo s »posledicami.«

Sovjetsko-afganistanska vojna je bila sicer 10 let trajajoč konflikt, v katerem so se združene sile Sovjetske zveze in marksistične Demokratične republike Afganistan na zahtevo slednje bojevale proti muslimanskim upornikom.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je komunistična partija v Afganistanu z vojaškim udarom odstavila premierja Daouda (ta je nasledil kralja) in začela izvajati gospodarske in socialne reforme, ki so bile najprej neuspešne ter neučinkovite.

Sovjetske sile zapuščajo Afganistan. Vir: Twitter

Oblast je aprila 1978 prevzel Nur Muhamed Taraki in nadaljeval z reformami.

Po tej revoluciji je znotraj stranke, ki jo je vodil Taraki prišlo do razkola na dve frakciji Kalk in Parčam, zaradi česar je prišlo do medsebojnih obračunov.

Ker je bila komunistična politika v nasprotju z islamskimi zakoni, tradicijo in navadami, so se vrstili množični protesti in upori, ki so se kmalu razširili po celotni državi.

Te proteste je vlada zatrla in mnogo nasprotnikov režima je bilo ubitih, zaprtih, ali pa so pobegnili v Pakistan.

Septembra 1979 je oblast po uboju Tarakija prevzel dotedanji Tarakijev namestnik Hafizullah Amin, ki pa se je bolj kot reformam in razmeram v državi posvečal obračunavanju z domnevnimi nasprotniki znotraj stranke.

Amin je zelo brutalno nastopal tudi proti islamskim uporniškim gibanjem.

Po islamski revoluciji v Iranu so ZDA navezale stike z dotedanjimi zavezniki Sovjetske zveze na Bližnjem vzhodu, v čemer je Moskva videla ogrožanje svojih interesov v regiji in napovedala protiukrepe.

Medtem so uporniki dobivali pomoč v ljudeh in opremi od drugih islamskih držav, pa tudi od ZDA in Pakistana.

Umik SZ iz Afganistana
Umik sil SZ iz Afganistana. Vir: Twitter

Konflikt se je začel 27. decembra 1979 z namestitvijo sovjetske 40. armade v Afganistanu in se je končal 15. februarja 1989, ko so se iz Afganistana umaknile še zadnje sovjetske sile.

Vojna je za Sovjetsko zvezo predstavljala podoben konflikt, kot vietnamska vojna za ZDA, saj je bila dolgotrajna.

Sovjetska zveza pa je v vojni v Afganistanu kljub velikemu številu vojakov in boljši tehniki utrpela velike izgube, ne da bi dosegla vidne rezultate.

Sovjetskim silam je do marca 1980 uspelo zasesti večja mesta in pomembne cestne povezave, vseeno pa so ostajali centri, od koder so delovali mudžahidi.

Umik SZ iz Afganistana
Umik SZ iz Afganistana. Vir: Twitter

Na območju doline Pandžšir, kjer so mudžahidi pogosto napadali sovjetske konvoje, so med letoma 1980 in 1985 izvedli kar 9 ofenziv, vendar niso uspeli zagotoviti nadzora nad območjem.

Težki boji so potekali tudi ob meji s Pakistanom, vendar tudi tu sovjetska stran ni dosegla kakšne dalj časa trajajoče zmage, saj so gverilci ves čas napadali vladne položaje.

Mudžahidi so vedno počakali, da se je glavnina sovjetskih sil umaknila, nato pa so ponovno zasedli predhodno zapuščene položaje.

Ronald Reagan z mudžahidi Vir: RFE
Ronald Reagan z mudžahidi. Kmalu zatem so dobili veliko ameriškega orožja, še posebej pomembne pa so bile protiletalske rakete. Rusija medtem ob intervenciji ZDA v Afganistanu ni oboroževala talibanov. Vir: Twitter

Od leta 1984 so mudžahidi začeli dobivati pomoč v orožju, opremi in urjenju s strani nekaterih zahodnih držav (tudi ZDA z operacijo Cyclone, ki jo je vodila CIA) in Kitajske, kar jim je omogočalo bolj uspešno bojevanje.

Zaradi nezmožnosti obvladovanja situacije je Sovjetska zveza že leta 1982 začela neformalne pogovore o umiku ter prepustitev varnostnih nalog afganistanski vladi.

Vojni poseg je povzročil poslabšanje odnosov ZSSR z islamskimi in zahodnimi državami.

Leta 1988 je bil v Ženevi podpisan sporazum, s katerim se je Sovjetska zveza zavezala k dokončnemu umiku do 15. februarja 1989.

Umik SZ iz Afganistana
Umik SZ iz Afganistana. Vir: Wikipedia

Predstavniki mudžahidov se pogajanj v Ženevi niso udeležili.

Prva polovica sovjetskih sil se je tako umaknila kmalu po podpisu sporazuma, druga polovica pa do postavljenega roka.

Pro-sovjetski režim se je po sovjetskem odhodu upiral napadom mudžahidov in se je ohranil do marca 1992, ko je provladni general Abdul Rašid Dostum prestopil na nasprotno stran, Kabul pa so nato zavzeli islamski skrajneži.

Različne skupine so se po odhodu skupnega sovražnika že takrat pričele bojevati med sabo, kar je pomenilo uvod v nadaljevanje medplemenskih spopadov.

Na pogorišču teh pa je v državljanski vojni nastal talibanski režim, ki ima predvsem podporo sosednjega Pakistana, ki pa ima tesne odnose tako z ZDA, kot tudi s Kitajsko.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke