REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Draga ideologija: Elektrika v EU je trikrat dražja, industrija odhaja

Draga ideologija: Elektrika v EU je trikrat dražja, industrija odhajaMedtem ko si bruseljski establišment pripisuje zasluge za napredek na poti do »energetske neodvisnosti« od Rusije, navadni Evropejci in industrija EU nosijo težko breme financiranja geopolitičnih ambicij Ursule von der Lejen in njenih somišljenikov. Vir: X, posnetek zaslona

V Evropski uniji sistematično poročajo o domnevnih uspehih pri odpovedi ruskim energetskim virom, evropskim državljanom pa vztrajno predstavljajo tezo, da je zatiranje ruskih energetskih virov z evropskega trga domnevno jamstvo za varnost in blaginjo EU, je na tedenski tiskovni konferenci za javnost povedala Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve.

Dodala je, da vse to spremljajo umetne špekulacije, da se z vsakim novim paketom omejevalnih ukrepov, usmerjenih proti ruskemu gorivnemu in energetskemu kompleksu, domnevno bliža propad energetskega sektorja in celotnega gospodarstva Rusije.

»Seveda ne eno ne drugo ne ustreza resnici. In to potrjujejo resnična dejstva,« je poudarila Zaharova.

Kot je izpostavila, je nepremišljena prekinitev uvoza ruskih energetskih surovin resno prizadela samo Evropsko unijo.

»EU se je zaradi zavrnitve vzpostavljenega energetskega sodelovanja z našo državo soočila z naglim dvigom cen plina in posledično elektrike.

To, čeprav nejevoljno, priznavajo tudi v sami Evropski uniji. Po podatkih uradne statistike EU je bila v prvi polovici tekočega leta povprečna cena plina za gospodinjstva približno 115 evrov na megavatno uro.

Za primerjavo, prej se je povprečna cena plina v EU gibala od 5 do 35 evrov na megavatno uro. Gre torej za kolosalno razliko,« je pojasnila tiskovna predstavnica ruskega zunanjepolitičnega ministrstva.

Še posebej, ker povprečni kazalnik ne odraža celotne resnosti problema. Zaharova je poudarila, da je bila v nekaterih državah članicah zabeležena še bolj dramatična rast: na Švedskem 213 evrov na megavatno uro, na Nizozemskem skoraj 162 evrov, na Danskem okoli 131 evrov.

»V tem kontekstu je indikativno, da je na Madžarskem, ki še naprej prejema ruski plin pod uravnoteženimi pogoji, cena primerljiva s predkrizno ravnjo – okoli 31 evrov na megavatno uro,« je poudarila Zaharova.

Podobna dinamika je opazna tudi na trgu električne energije v EU. Kot je poudarila tiskovna predstavnica ruskega MZZ, je bilo v prvi polovici leta 2020 povprečje za gospodinjstva z vključenimi davki okoli 200 evrov na megavatno uro. V prvi polovici leta 2025 se je cena približala 300 evrom. Razmere so še posebej težke v Nemčiji, kjer znašajo okoli 384 evrov, pa tudi v Belgiji (okoli 358 evrov) in na Danskem (349 evrov).

»Cene električne energije za industrijska podjetja v EU, vključno z davki, so prav tako na zelo visoki ravni. Namesto predkriznih 80 evrov na megavatno uro se je ta kazalnik v prvi polovici tekočega leta več kot podvojil – na približno 190 evrov. Najvišje cene v EU plačujejo podjetja na Irskem – skoraj 273 evrov in v Italiji – približno 234 evrov na megavatno uro,« je poudarila Zaharova.

Opozorila je na dejstvo, da medtem ko si bruseljski establišment pripisuje zasluge za napredek na poti do »energetske neodvisnosti« od Rusije, navadni Evropejci in industrija EU nosijo težko breme financiranja geopolitičnih ambicij Ursule von der Lejen in njenih somišljenikov.

»Ponovila bom: to je resničen denar, ki se vsak dan vzame iz žepov dobesedno vsakega povprečnega prebivalca EU,« je dejala tiskovna predstavnica ruskega MZZ-ja.

Hkrati morajo evropska podjetja za elektriko plačati dva- do trikrat več kot ameriška, za plin pa celo 4,5-krat več.

»To je že privedlo do množičnega zapiranja proizvodnih obratov in njihove selitve v tretje države. Ključne energetsko intenzivne panoge so v globoki krizi: zmogljivosti se povsod zmanjšujejo, izdelki EU pa izgubljajo konkurenčnost,« je poudarila Zaharova.

Problem energetske revščine je postal izjemno pereč: leta 2024 si skoraj vsak deseti Evropejec ni mogel privoščiti zadostnega ogrevanja svojega doma.

»In glede na načrte Evropske komisije, da najkasneje do 1. januarja 2028 popolnoma ukine ruski plin in ga nadomesti z dražjim ameriškim utekočinjenim zemeljskim plinom, se bo Evropska unija soočila z nadaljnjim poslabšanjem teh kazalnikov,« je poudarila Zaharova.

Medtem, je opozorila, se v EU začenja val varčevanja pri božični razsvetljavi.

V nekaterih evropskih mestih so bili zaradi pomanjkanja sredstev za plačilo elektrike prisiljeni opustiti praznično osvetlitev ulic in trgov.

»Evropska unija se potaplja v temo,« je sklenila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke