REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stroški afganistanske vojne: Kupljena »na kredit«, odplačevale jo bodo naslednje generacije Američanov

Stroški afganistanske vojne: Kupljena »na kredit«, odplačevale jo bodo naslednje generacije AmeričanovVojak ZDA leta 2001. Vir: Twitter

Cena vojne ZDA in njenih zaveznic v zvezi NATO v Afganistanu je enormna – giblje se okoli 2 bilijona (v ZDA: trilijona) dolarjev samo za Združene države Amerike, v to pa seveda ni všteta vsa škoda v sami državi, vse žrtve, vsi mrtvi, ranjeni in pohabljeni.

Hujše je spoznanje, da je šlo za 'vojno na kredit'.

Okupacija je s seboj prinesla le malo dobrih posledic, ki so povezane zlasti s krepitvijo pravic žensk, prenosom znanja, opismenjevanjem in podobnimi projekti.

Ena redkih dobrih posledic 20-letne okupacije je le padec mortalitete.

Afganistan je namreč zabeležil padec mortalitete po padcu talibanov, ki so pred tem ženske in dekleta zadrževali doma.

Gre za padec smrtnosti v višini okoli 50 odstotkov.

Američani v Afganistanu
Američani v Afganistanu. Vir: Twitter

Druga dobra posledica je opismenjevanje. Odstotek afganistanskih najstnic, deklet, ki danes berejo je okoli 37 odstotkov.

ZDA so v Afganistanu pustile tudi za preko 80 milijard dolarjev vrednega orožja.

Nekateri se sprašujejo, če ga imajo talibani sedaj dovolj, da začnejo izvažati »demokracijo« iz svojega islamskega emirata v sosednje države.

Hujše je spoznanje, da je šlo za »vojno na kredit«.

Prav takšne so že velikokrat uničile celo največje imperije.

Da je bila afganistanska vojna kupljena »na kredit«, ne pa s »kešem« kažejo podatki o davkih v ZDA, kajti ameriški predsednik Harry Truman je v času korejske vojne davke začasno dvignil za 92 odstotkov, Lyndon Johnson je za pokrivanje stroškov vietnamske vojne davke dvignil za 77 odstotkov, medtem ko je ameriški predsednik George W. Bush, namesto da bi davke dvignil, najbogatejšim zmanjšal davke za najmanj 8 odstotkov zaradi njihove podpore vojnam v Iraku in Afganistanu.

Vir: Twitter

Stroški vojne za ZDA zato znašajo do leta 2020 kar 2 bilijona dolarjev.

Ocenjeni stroški vojne do leta 2050 (zaradi odplačevanja obresti) bodo do 6,5 bilijona dolarjev.

Opazna je tudi popolna odsotnost demokratičnega nadzora pri vodenju in začetku vojne.

Ocenjeni stroški vojne do leta 2050 (zaradi odplačevanja obresti) bodo do 6,5 bilijona dolarjev.

Medtem po Afganistanu potekajo slovesnosti ob koncu okupacije in simbolični pogrebi ZDA in zveze NATO...

Raziskovalci ugotavljajo, da je ameriški kongres glasoval za napoved vojne Afganistanu »nič krat«, da so v času vojne v Vietnamu kongresni odbori o ceni vojne razpravljali 42-krat, v času afganistanske vojne pa so poslanci ceno vojne do poletja 2021 »omenili« samo 5-krat.

Vojne se sicer končajo, ne pa stroški, ugotavljajo ameriški raziskovalci.

Delite članek