Schadenfreude: Nasprotniki ZDA se škodoželjno veselijo nad prizori iz ameriških mest in zavračajo ameriško »podučevanje«

Medtem ko se ZDA še naprej soočajo s protesti, v številnih državah sveta opozarjajo na dvojne kriterije ameriških diplomatov.

Po eni strani se redno vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, po drugi strani pa v tujini vzpodbujajo to, proti čemur nastopajo na domačih tleh.

Pri tem navajajo različne primere iz mračne ameriške zgodovine vzpodbujanja podobnih nemirov, protestov in ropanj v tujini, kot smo jim priča danes v ZDA.

‘Looting is the price of freedom!’ Washington has conveniently forgotten its cynical advice to post-invasion Iraq — RT Op-ed https://t.co/nMRJCVJkdE

— Idrisa Pandit (@takhtsulaiman) June 3, 2020

Tipičen primer je Kitajska, kjer so ZDA neprestano podpirale »mirne protestnike« v Hongkongu, tudi takrat, ko so se zatekali k zelo nasilnim akcijam.

Vendar je sedaj ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bo celotno »Antifa« skupino razglasil za »teroristično skupino«.

To pa seveda pomeni, da bodo ZDA poslej veliko težje kritizirale Kitajsko, Iran, Venezuelo in druge države, v katerih je že prišlo ali pa še bo prišlo do protestov.

Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Morgan Ortagus je tako na primer tvitnila, da morajo »ljudje, ki imajo radi svobodo podpreti zakonitost in pozvati na odgovornost kitajsko komunistično stranko, ki je flagrantno prekršila svoje obljube prebivalcem Hongkonga.«

Njen kitajski kolega, tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Hu Chunying pa je na to tvitnil le: »Ne morem dihati.« In s tem jasno opomnil na žalostno usodo temnopoltega Georga Floyda, ki je umrl pod kolenom belopoltega policista v ZDA.

Z drugimi besedami: Združene države Amerike, v katerih belopolti policisti še vedno na tako krut način postopajo s temnopoltimi ne morejo Kitajske učiti o »svobodi« in »človekovih pravicah.«

"I can't breathe." pic.twitter.com/UXHgXMT0lk

— Hua Chunying 华春莹 (@SpokespersonCHN) May 30, 2020

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je že dejal, da se v ZDA ruši nepravičen red, katerega tvorec so ZDA.

Pri tem pa je Turčija - zaveznica ZDA (in Slovenije) v zvezi NATO.

Vzporednic je še več.

Tudi za naše naci motherfuckerje https://t.co/voYoSpdR0M

— Josef von Mlinaritz I can't breathe (@meteoriterain) June 2, 2020

Lani se je ameriški diplomat v Hongkongu srečeval z voditeljem protestov Joshua Wongom, voditeljem gibanja »dežnikov« leta 2014.

Na podoben način so se ameriški diplomati pred in med protesti proti lokalni vladi sestajali z voditelji opozicije v drugih državah, na primer v Ukrajini, Gruziji, že prej tudi v Srbiji.

Some don't think #BlackLivesMatter.

To those of us who do: it is long overdue for the entire world to wage war against racism.

Time for a #WorldAgainstRacism. pic.twitter.com/06p1LmmwgF

— Javad Zarif (@JZarif) May 30, 2020

In sedaj se lahko vprašamo – kako bi bilo videti, če bi se sedaj, sredi protestov v ZDA kitajski diplomati sestajali z voditelji protestov v ZDA.

Ali ZDA tega ne bi označile za »tuje vmešavanje?«

Nekateri pa so spomnili tudi na izjavo takratnega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda leta 2003, ko so ZDA »osvobodile« Irak. Prišlo je do ropov, požigov in neredov.

»Čeprav nihče ne opravičuje ropanja … lahko razumemo jezo ljudi, po desetletjih represije in jezo tistih, katere člane družine je ubil režim. In ne verjamem, da je kdo, ki ne bi sprejel ropanja kot dela cene, ki jo je potrebno plačati za to, da bi iz represivnega režima prišli do svobode,« je tedaj dejal Rumsfeld.

Ampak danes, ko se ropajo trgovine po ZDA, zaradi »represivnega ameriškega režima«, zaradi katerega so jezni sorodniki žrtev represije v ZDA, to nekako ni več videti kot »cena, ki bi jo bilo potrebno plačati zaradi svobode«, ali ne?

Lahko je bilo tako govoriti v tuji, okupirani državi na drugi celini, ko pa se to dogaja doma, pa nasmeški z obrazov tistih, ki so izrekali svoje cinične pripombe preprosto – zbledijo.

Ruski, kitajski in ostali mediji pa zato, v maniri tega čemur celo v ZDA pravijo schadenfreude (nemški, neprevedljiv izraz - škodoželjno veselje ob izgubi nekoga drugega) privoščljivo kažejo s prstom na ZDA in poudarjajo dvojne kriterije te države, ko gre za človekove pravice in svoboščine.

ZDA bi namreč o tem rade učile ves svet, ves svet pa lahko nazorno vidi, da teh pravic, ki jih želijo izvažati, mnogi nimajo niti v ZDA.