REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZDA: Policijski umor temnopoltega sprožil nemire, Twitter zaradi laži in pozivov k nasilju dvakrat cenzuriral Trumpa

ZDA: Policijski umor temnopoltega sprožil nemire, Twitter zaradi laži in pozivov k nasilju dvakrat cenzuriral TrumpaGeorge Floyd in nemiri, ki so posledica njegovega krutega umora

V več ameriških državah so zaradi zadnjega nasilja belopoltega policista nad temnopoltim državljanom izbruhnili hudi nemiri.

Uničenih je na stortine lokalov, zagorele so policijske postaje, veliko je tudi ranjenih, poroča RT.

Guverner Minnesote Tim Walz je na prošnjo župana Minneapolisa Jacoba Freyja zjutraj na ulice mesta poslal vojsko oziroma nacionalno gardo, ki naj bi predvsem zaščitila gasilce pri gašenju številnih požarov in zavarovala ključne objekte pred ropanjem v nemirih. Ti so izbruhnili pred tremi dnevi zaradi smrti temnopoltega osumljenca med aretacijo.

Protesti zaradi ponedeljkove smrti 46-letnega Georga Floyda so se v torek, sredo in četrtek zvečer sprevrgli v divjanje in ropanje po Minneapolisu, ki spominja na Los Angeles leta 1992, ko je skupina policistov surovo pretepla Rodneyja Kinga.

V četrtek so protestniki zažgali policijsko postajo, ki je blizu kraja tragičnega poskusa aretacije Floyda zaradi domnevnega plačevanja s ponarejenim bankovcem v trgovini.

Nemiri so se razširili tudi v sosednje mesto St. Paul.

Minesota gori

V aretacijo so bili vpleteni štirje policisti, pri čemer je eden od njih osem minut klečal na vratu osumljenca, kljub temu, da ga je ta opozarjal, da ne more dihati. Eden od policistov je ob tem izjavil, da, če lahko govori, lahko tudi diha.

Incident je posnel eden od mimoidočih, na posnetku pa se vidi, kako je Floyd prenehal govoriti in se premikati, še preden je prispelo reševalno vozilo.

Posnetek zadnje v nizu smrti temnopoltih osumljencev med aretacijo je v Minneapolisu in drugje po ZDA povzročil hudo vznemirjenje in proteste.

Protesti so se v torek, sredo in četrtek čez dan začeli z mirnimi pohodi proti policijskemu nasilju, zvečer pa so se sprevrgli v divjanje in uničevanje.

Razgrajači so ropali trgovine, razbijali avtomobile in objekte ter jih zažigali, v četrtek zvečer pa so to storili še s policijsko postajo.

Incident je posnel eden od mimoidočih, na posnetku pa se vidi, kako je Floyd prenehal govoriti in se premikati, še preden je prispelo reševalno vozilo.

Policisti so uvodoma streljali na množico z gumijastimi naboji in solzivcem, nakar so se morali umakniti. Policijsko postajo lahko postavijo na novo.

Čez noč je potem predsednik ZDA Donald Trump tvital proti šibkemu županu in po nepotrebnem grozil z napotitvijo nacionalne garde, za kar je Frey zaprosil že prej, guverner Walz pa jo je aktiviral. Danes zjutraj je ukaz branil in dejal, da je želel obvarovati življenja policistov in javnosti.

Trump si je pri tem prislužil novo grajo Twitterja, ker je napisal:  »Če bodo težave, bomo prevzeli nadzor, ampak ko se začne ropanje, se začne tudi streljanje.«

S tem pa je ameriški predsednik s pozivanjem k nasilju prekršil politiko Twitterja. Ob njegov tvitu so objavili posebno obvestilo, da je poziv predsednika k nasilju kršitev njihove politike, da pa sami menijo, da javnost mora poznati vsebino tega tvita.

Trump - že druga cenzura

Že pred tem je Twitter predsednika ZDA na podoben nači opomnil, da so njegove trditve, da bo v primeru volitev prišlo do kraje glasov preko pošte - lažne. Navedeni so bili podatki o tem, kakšno je resnično stanje zlorab ob oddaljenem glasovanju, ki ni bistveno večje od klasičnega glasovanja in je znemarljivo.

Zatrdil je tudi, da družbena omrežja cenzurirajo konservativne poglede, kar je sicer prav tako neresnica.

Ob predsednikov tvit so v Twitterju dodali povezave, ki so vodile do resničnih informacij.

Kljub temu je takšno ravnanje lastnega podjetja kritiziral celo njegov ustanovitelj - Mark Zuckerberg.

Predsednik ZDA pa se je odzval s podpisom posebnega izvršnega ukaza, ki omogoča pregon družbenih omrežij v primeru neresničnih informacij.

Zatrdil je tudi, da družbena omrežja cenzurirajo konservativne poglede, kar je sicer prav tako neresnica.

Mark Zuckerberg - CEO Facebooka Vir: Pixell
Mark Zuckerberg - CEO Facebooka. Vir: Pixsell

Kar se tiče protestov zaradi umora Georga Freyja pa je v Minneapolisu za zdaj 500 vojakov nacionalne garde, ki ščitijo gasilce pred novimi napadi nanje, prav tako tudi trgovine, banke, lekarne in druge objekte pred ropanjem.

Protesti so izbruhnili tudi po drugih mestih v ZDA.

Številni protestniki nosijo napis in zadnje besede, ki jih je pred smrtjo izrekel Georg Frey - »Ne morem dihati!«

Ne morem dihati

Na udaru se je znašla tudi demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar.

Demokratska senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar je sicer zanikala, da leta 2006 kot tožilka v Minneapolisu ni preganjala policista Dereka Chauvina zaradi streljanja na osumljenca.

Chauvin je v torek izgubil službo, ker je klečal na vratu temnopoltega Georga Floyda, dokler ta ni umrl.

Klobucharjeva ni nikoli uspela dobiti veliko podpore temnopoltih Američanov, kar je neposredna posledica njenega tožilskega dela.

Chauvina so včeraj tudi pridržali.

Chauvin je v torek izgubil službo, ker je klečal na vratu temnopoltega Georga Floyda, dokler ta ni umrl.

Klobucharjeva ni nikoli uspela dobiti veliko podpore temnopoltih Američanov, kar je neposredna posledica njenega tožilskega dela.

Za televizijo MSNBC je zatrdila, da ni res, da ni preganjala Chauvina.

Dodala je, da je sprožila preiskavo, ki se je nadaljevala še po tistem, ko je bila izvoljena za zvezno senatorko.

Sklicana je bila velika porota, ki pa se je odločila, da za Chauvina in pet kolegov iz vrst policistov, ki so tedaj usmrtili 42-letnega osumljenca, ne bo potrdila obtožnice.

Verjetno bi bilo danes podobno - če ne bi bilo nazornega posnetka.

Delite članek