Prelomen dan za ZDA in osvajanje vesolja: SpaceX pošilja dva astronavta na Mednarodno vesoljsko postajo

Za ZDA in ves svet se je zgodil zgodovinski dogodek.

S pogledom uprtim proti jugozahodu boste danes zvečer so srečneži lahko uzrli tudi svetlečo piko, ki je bila razlog za vznemirjenje - raketo Falcon-9 podjetja SpeceX, ki je ponesla ameriška astronavta proti Mednarodni vesoljski postaji.

Tam sta se pri eksperimentiranju dva astronavta pridružila tretjemu.

Raketa Falcon 9 je proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) 30.05. ob 21.22 po srednjeevropskem času ponesla posadko dveh ameriških astronavtov v kapsuli Dragon, ki je že opravila uspešen polet do ISS brez človeške posadke. Gre tudi za prvo potovanje astronavtov v vesolje s plovilom zasebnega podjetja.

Boa noite. @SpaceX pic.twitter.com/mHxlIpmJuB

— Paulo Roberto,MD (@pauloroberto_md) May 28, 2020

Izstrelitev, ki je bila zaradi slabega vremena v sredo prestavljena na to soboto, ste si ob 21. uri in 22 minut po srednjeevropskem času lahko ogledali tukaj.

Dogodek je zgodovinski v več pogledih. Gre za prvi komercialni polet rakete takšne vrste s povsem novo tehnologijo. Vse doslej so namreč rakete v vesolje letele s tehnologijo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

V zadnjem desetletju, po upokojitvi programa Space Shuttle julija leta 2011 so ameriški astronavti vzletali i pristajali s pomočjo ruskih raket Sojuz.

Za novo pot iz Cape Canaverala sta bila pripravljena dva veterana, Doug Hurley in Bob Behnken, ki sta dvakrat letela z raketoplani.

Hurley je bil pilot na zadnji misiji raketoplana leta 2011.

Ob tem sta dva astronavta oblečena v popolnoma nova in lažja vesoljska oblačila.

Ta niso namenjena sprehodom izven kabine, so pa lažja, udobnejša in odpornejša. Obenem imata nove čelade, narejene po meri s pomočjo 3D tiskalnikov.

Tudi raketa (oziroma njena prva stopnja) se bo po izstrelitvi sama vrnila na Zemljo in sama pristala na pristajalni ploščadi sredi morja.

Hey, @AlanTudyk, did you see the astronauts had a dinosaur with them in the cockpit of the #CrewDragon today before the inevitable betrayal of the Florida weather forced #SpaceX and #NASA to scrub the launch? #LauchAmerica pic.twitter.com/hf4HyP0HI5

— TakeBacktheSky (@TakeBacktheSky) May 28, 2020

Raketa je sposobna avtonomnega letenja, enako avtonomna pa je tudi ploščad, ki jo bo pobrala sredi oceana.

In isto velja celo za vozilo, seveda Teslin električni avtomobil X, ki bo astronavta popeljal k izstrelitveni ploščadi v Cape Canarevalu na Floridi.

V vesolju bodo tudi prvič z astronavti na krovu preizkusili kapsulo Crew Dragon.

Rusija si vsekakor želi obdržati svoj položaj na trgu in na področju vesoljske znanosti tesno sodeluje s Turčijo, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati.

Prav iz teh držav naj bi prišli tudi novi astronavti in priložnost za zaslužek.

Možnost, da bo vreme ugodno je bila 60-odstotna, toda na koncu so se operaterji odločili, tudi zaradi hurikana v bližini izstrelišča, da bo raketa odšla na pot pozneje, najverjetneje v soboto.

Vse to je velik korak tako za človeštvo kot za inovatorja Elona Muska in njegovo podjetje SpaceX.

NASA je uspela v tekmo za vesoljske polete pritegniti tudi velika zasebna podjetja in sedaj za programe tekmujeta tako Space X kot Boeing.

Prvo podjetje je za sodelovanje v programu dobilo 3,1, Boeing pa 4,5 milijard dolarjev državne pomoči.

Boeing je svojo različico kapsul za astronavte že izdelal, vendar bo CST-100 Starliner na voljo šele naslednje leto.

Kapsula Crew Dragon, ki bo pristala ob Mednarodni vesoljski postaji ima za manevriranje tudi manjše raketne motorje ter nekaj večjih, s katerimi se lahko oddalji od rakete Falcon 9, v primeru izrednega dogodka.

Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je eden najdražjih projektov, pri katerem sodeluje več držav.

A že več let Američani brez ruske pomoči ne morejo do tja.

ZDA so svoje zadnje vesoljsko plovilo na ISS zadnjič poslale poleti 2011, ko se je iz Cape Canaverala dvignil raketoplan Atlantis.

Thank you. My support for you and @SpaceX thank you for all. pic.twitter.com/9d9hvUYSGE

— Richard Trespalacio (@Richat_joel) May 28, 2020

Kasneje so svoja plovila predvsem zaradi visokih stroškov Američani spravili v hangarje in bili pri poletih na ISS popolnoma odvisni od Rusije.

Posamezen polet jih je stal po 80 milijonov evrov, kar ni bilo le drago, ampak je močno načelo tudi ugled ameriških vesoljskih programov.

»Najpomembnejša država na svetu pri vesoljskih programih ne sme biti odvisna od druge države,« je že leta 2014 dejal takrat prvi mož ameriške vesoljke agencija NASA Charles Bolden in napovedal vrnitev v nebo leta 2017.

Tehnične težave, finančne ovire in prestrukturiranje po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika pa so vnovične polete iz leta v leto zamikale na kasnejši termin.

Plovila za astronavte sta razvijala SpaceX in Boeing.

Decembra naj bi na ISS letel Boeingov Starliner, ki pa tja ni prispel. Test, gre za plovilo brez posadke, bodo v ZDA zdaj ponovili.

Vsi upajo na uspeh, medtem pa vodilno vlogo še vedno igra zasebno podjetje SpaceX in njihov Crew Dragon.

»Tokratni polet ima visoko prioriteto,« je v zvezi z novim poskusom jasen vodja Nase Jim Bridenstine.

Plovilo je spet poletelo iz Cape Canaverala.

Zaradi pandemije koronavirusa tokrat ne bo gledalcev.

Polet so zanesljivo podrobno spremljali tudi v Rusiji, ki je s svojimi Sojuzi v preteklih letih tovorila ljudi in opremo na ISS.

Že za sredo načrtovana izstrelitev Falcona 9 je pritegnila veliko število radovednežev, ki so si želeli dogodek ogledati v živo ob obali Atlantika ali ob cesti, ki pelje do izstrelišča. Vendar so ostali razočarani, saj so preložitev zaradi slabega vremena preložili na danes.

Veliko ljudi je pričakovati tudi danes. Da bo znova prišel v izstrelišče, je napovedal tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Doslej je sicer človeka v vesolje uspelo poslati le trem državam - Rusiji, ZDA in Kitajski. ZDA so leta 2011 upokojile raketoplane, astronavte na ISS so nato pošiljale z ruskimi raketami. Za 52 voženj so ZDA Rusiji plačale 3,5 milijarde dolarjev.

I just met @elonmusk at a supercharger! And he talked to me! pic.twitter.com/7DtOJlFzX1

— Raf Fiol (@raf_fiol) May 27, 2020

Dogodek je napeto spremljal tudi Elon Musk, lastnik podjetja, ki pošilja raketo v vesolje. Pred dvema dnevoma so ga presenečeni lastniki vozil Tesle opazili na eni od polnilnic za avtomobile Tesla.

Čakal je v vrsti, da bi lahko z elektriko napolnil svoj avtomobil, se z njimi slikal in pogovarjal.