Zakaj ruski Roscosmos ni posebej navdušen nad najnovejšim uspehom rakete ameriškega podjetja SpaceX  

Elon Muskovo podjetje SpaceX je v začetku marca naredilo velikanski korak naprej – kapsula Crew Dragon (Zmaj posadke), ki so jo poslali na srečanje z Mednarodno vesoljsko postajo, se je uspešno pripojila ne le-to in omogočila članom ISS da si ogledajo njeno notranjost. To je velik korak, tako za SpaceX in za ameriško vesoljsko agencijo -  NASO.

Zdi pa se, da v Rusiji nad uspehom ameriških kolegov niso zelo navdušeni. Tudi zato, ker je bila ruska državna korporacija Roscosmos z raketami Sojuz doslej edini “dostavljalec” raket v vesolje.

Dostava hrane, zamenjava posadk. Transport eksperimentalnih pripomočkov  - vse to je bilo doslej v rokah ruskega podjetja. ZDA so zato plačevale vsako leto na stotine milijonov dolarjev.

Ob tem NASA nima nadzora nad potovanji hrane in astronavtov. Tudi zato so šli v javno-zasebno partnerstvo s podjetji SpaceX in Boeing, ki naj bi v prihodnjosti lansirala tudi program  Starliner.

Težko je ugotoviti, kaj vse si o tem mislijo v Rusiji, toda ob prvi združitvi SpaceX-ovega  “Zmaja” z mednarodno vesoljsko postajo ISS je Roscosmos zahteval od kozmonavta Olega Kononenka, da ostane v ruskem delu postaje. Menda zaradi varnostnih razlogov, ker v tem primeru ni bilo rezervnega računalnika poleta. V ruskem sporočilu se je omenjala “varnost”, v angleškem so Američani samo čestitali, kot poroča BGR.

Ob spojitvi pa je Roscosmos tvitnil sporočilo, v katerem si je “sam čestital” tako, da so poudarili uporabo posebnih ruskih obraznih mask, s pomočjo katerih so člani posadke raziskovali notranjost kapsule SpaceX-a.

3 марта на Международную космическую станцию прибыл корабль Crew Dragon. Его встречали Олег Кононенко, Энн Макклейн и Давид Сан-Жак.

Экипаж впервые в истории станции работал в противогазах ИПК российского производства — https://t.co/qZvFiMD91U pic.twitter.com/ZvrP2ni2oc

— РОСКОСМОС (@roscosmos) 4 March 2019

Pozneje so zabeležili tudi informacijo o “nenavadnem vonju” po alkoholu v postaji, ki je sicer izginil, ko so vključili klimo. Toda neznan vir iz ruske vesoljske organizacije se je potrudil, da so nekaj o tem izvedeli vsi.

Dostop do mednarodne vesljske postaje s pomočjo raket podjetja SpaceX namreč simbolično pomeni konec monopola Roscosmosa nad poleti do ISS.

Vse to se je začelo leta 2011, ko je ameriška vesoljska ladja Endeavour vzletela na svoje zadnje potovanje v vesolje. Zbralo se je na desettisoče ljudi, ki so v Kennedyevem vesoljskem centru v Floridi opazovali raketoplan, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo na 16-dnevno pot odnesel več kot dve milijardi dolarjev vredno raziskovalno opremo.

NASA je istega leta naredila samo še en polet z raketoplanom v juliju, nato pa so se poleti z raketoplani končali.

Raketoplan Endeavour je bil zgrajen kot nadomestno vozilo za raketoplan Challenger, ki je eksplodiral 73 sekund po vzletu leta 1986, ko je na krovu raketoplana umrlo tudi vseh sedem astronavtov. Po prvem poletu raketoplana Endeavour leta 1992 je po podatkih NASE ta raketoplan preletel več kot 180 milijonov kilometrov v več kot 25 letih svoje uporabe.

Konec poletov raketoplanov je povezano tudi s programom varčevanja v ZDA. Prav zato po koncu tega leta NASA sama ni več mogla pošiljati astronavtov v vesolje.

V skladu z načrtom tedanjega predsednika ZDA Baracka Obame naj bi za to poskrbela zasebna podjetja, ki naj bi poskrbela tudi za projekte bolj poceni izstreljevanja ljudi v nižje orbite okoli Zemlje. Vendar takrat še ni bilo povsem jasno, kdaj naj bi ta zasebna podjetja ponudila napovedana vesoljska vozila.

Od tedaj naprej pa je edina pot za ameriške astronavte v vesolje vodila preko Rusije – s poleti raket Sojuz, ki so ostale edino sredstvo za potovanje ljudi do mednarodne vesoljske postaje.

Ti načrti so popolnoma v skladu z dogovori ruskih in ameriških voditeljev, veliko manj pa so všeč številnim Američanom. “Le kako se je to lahko zgodilo? Bili smo sposobni poslati človeka na mesec, imeli smo čudovito opremo, sedaj pa smo omejeni na potnike na ruski vesoljski ladji. Tu gre za vprašanje ranjenega ponosa,” je tedaj ocenjevala Marianna Dyson, publicistka in nekdanja nadzornica v NASA.

Da gre res za “ranjen ponos” dokazujejo tudi številni drugi komentarji ameriških politikov, astronavtov, znanstvenikov in nekdanjih uslužbencev NASE. “Večinoma bomo odvisni od Rusov, in to je za ZDA nekaj strašnega,”je dejal nekdanji administrator NASA Michael Griffin.

“To je težko sprejeti v državi, ki je bila največja raziskovalka vesolja,” je ocenil John Glenn, prvi Američan, ki so ga poslali v zemeljsko orbito. Iz tega dejstva so se ponorčevali tudi humoristi. “Ob koncu poletov v vesolje s človeško posadko se mora Amerika voziti v prtljažniku, medtem ko so Rusi prevzeli krmilo na poti v vesoje,” se je norčeval zabavljač Stephen Colbert.

Vendar pa so astronavti v NASA, ki so že sodelovali z Rusijo, na to gledali drugače. V tem so videli tudi nekaj dobrega. Astronavtka Sunita Williams si prav tako ni mogla predstavljati, da bo stopala čez Rdeči trg, sodelovala z ruskimi podjetji in imela ruske kolege, toda to se je sedaj spremenilo. “Sedaj ne tekmujemo, pač pa sodelujemo skupaj. Čas je za sodelovanje in učenje drug od drugega. To je prav tako zdravo kot tekmovanje, ki smo ga imeli v preteklosti,” je ocenila Sunita Williams.

Ob tem pa to obdobje, ni bilo edino, v katerem je bil ameriški vesoljski program odvisen od ruskih raket. Tudi po katastrofi raketoplana Columbila, ki je eksplodiral leta 2003 ob vstopu v atmosfero, so ameriški astronavti leteli v vesolje samo še s pomočjo ruskih raket.

Rakete Sojuz so se tako izkazale kot še najbolj zanesljivo sredstvo za pošiljanje ljudi v vesolje, s koncem programa vesoljskih “shuttlov” pa je bilo to tudi edino sredstvo. William Anderson, professor ekonomije na univerzi Frostburg v tem ni videl nič slabega, pač pa je ocenil, da je “tekmovanje z Rusi neumnost” stara 50 let, ter da je “potrebno odrasti.”

Očitno je čas, da odrastejo eni in drugi – več raket za mednarodno vesoljsko postajo in njihova “konkurenca” sta lahko zgolj dobra za varnost astronavtov in kozmonatov in za nadaljni razvoj vesoljske tehnike.