ponedeljek, 25. november 2024 leto 29 / št. 330
Tiha napoved vojne: Kaj pomeni napoved blokade Finskega zaliva in zakaj je to razlog za globalno zaskrbljenost
Estonija ne bi govorila o blokadi Finskega zaliva brez predhodne spodbude s strani ZDA, opozarja Andrew Korybko. Vir: Posnetek zaslona, Telegram
Litovska neuspešna blokada Kaliningrada poleti 2022 in letošnja prizadevanja za izgradnjo »obrambne črte EU« vzdolž njenih meja z Rusijo bi lahko bila zdaj spet na očeh javnosti, potem ko je poveljnik estonskih obrambnih sil objavil, da namerava Talin zapreti Finski zaliv.
Riletture: in un'intervista al giornale finlandese Helsingin Sanomat, Andrus Merilo, Comandante in capo delle Forze Armate dell'Estonia ha paventato il blocco alla navigazione dei mercantili russi nel Golfo di Finlandia per poi ispezionarle (anche se in acque internazionali). pic.twitter.com/eG5xyMjoBX
— ItalianPolitica (@ItalianPolitics) October 2, 2024
»Pomorska obramba je področje, kjer je treba okrepiti sodelovanje med Finsko in Estonijo in morda bomo lahko naredili konkretnejše načrte, kako lahko, če bo potrebno, popolnoma blokiramo sovražnikovo aktivnost v Baltskem morju.
Vojaško je to dosegljivo, pripravljeni smo na to in gremo v to smer.
Če obstaja grožnja in če bo potrebno, smo to pripravljeni storiti, da se zaščitimo,« je dejal generalmajor Andrus Merilo.
#FinlandFamine #StockholmProphecy.
— Graviola Finland (@GraviolaDOTfi) October 2, 2024
cc:@ PeteLiquid
5/ preemptive strike against Russia. Then the Commander of the Estonian Defence Forces #AndrusMerilo travelled to #Helsinki, where he announced the preparation of a plan to #close the #GulfOfFinland. ..https://t.co/mj0dRKSCZJ pic.twitter.com/5k609rFANI
Njegova izjava je povzročila takojšen odziv ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije (RF): »Če nameravata Finska in Estonija uvesti popolno blokado Finskega zaliva za ruski ladijski promet, bo Rusija takšna dejanja obravnavala kot očitno kršitev mednarodnega pomorskega prava.
Ti zakoni ne vsebujejo določb, ki bi dovoljevale, tudi na podlagi neke ‘grožnje’, uvedbo ukrepov za omejitev plovbe, še manj pa enostranskih ukrepov diskriminatorne narave, usmerjenih proti določeni državi ... vendar izhajamo iz dejstva, da se bodo v tem primeru dosledno držali norm mednarodnega prava.«
And viceversa...
— Weed in Kaja's garden (@CousoNext) October 2, 2024
Morebitna blokada Finskega zaliva bi lahko povzročila novo blokado Kaliningrada, kar bi bilo dovolj resno, da bi sprožilo krizo, podobno tisti kubanski.
Blokada pristanišč je po mednarodnem pravu eden od legitimnih razlogov za začetek vojne oziroma causus belli. Napadalec je v tem primeru tisti, ki blokira svoboden dostop ladij do pristanišč.
Blokada pristanišč je po mednarodnem pravu eden od legitimnih razlogov za začetek vojne oziroma causus belli.
Napadalec je v tem primeru tisti, ki blokira svoboden dostop ladij do pristanišč.
Rusija ne bo dovolila, da bi bila njena enklava Kaliningrad, ki je njena najzahodnejša operativna baza proti Natu, odrezana, poudarja politični analitik Andrew Korybko.
Druga možnost je, da Donald Trump po zmagi na volitvah s tem »zagrozi« Vladimirju Putinu in Kaliningrad uporabi kot »pogajalsko taktiko«.
Baltic states want to show off to their NATO master by claiming a blockade of the Gulf of Finland – expert
— (@SMO_VZ) October 2, 2024
New NATO member Finland and Estonia both want to show off to their masters in Washington, Vasily Dandykin, a veteran Russian military expert and retired Navy Captain 1st… pic.twitter.com/vIJv5Ad0vr
V vsakem primeru, zaključuje analitik, Estonija ne bi govorila o blokadi Finskega zaliva brez predhodne spodbude s strani ZDA, ti isti »jastrebi« pa bi lahko zmanipulirali Trumpa, da sklene, da je to »dobra ideja«, ali pa so že prepričali Kamalo Harris, če zmaga, kar je razlog za globalno zaskrbljenost.
Kaj bi to pomenilo, kaže tudi več zgodovinskih primerov.
Blokada konfederacijskih pristanišč je bila na primer uvod v državljansko vojno v ZDA leta 1861.
The #Russian FSB detained intelligence officers from the GUR, caught them red-handed in the Kaliningrad region.
— Иван (@lll_Tatarinov_H) October 3, 2024
They were supposed to collect information about the security of the Russian-Lithuanian border. pic.twitter.com/Wz8uci9fve
Predsednik Abraham Lincoln je na začetku ameriške državljanske vojne ukazal pomorsko blokado pristanišč Konfederacije.
Blokada konfederacijskih pristanišč je bila na primer uvod v državljansko vojno v ZDA leta 1861.
Cilj blokade je bil prekiniti dostop Konfederacije do mednarodne trgovine ter tako ohromiti njeno gospodarstvo in sposobnost vzdrževanja vojnih prizadevanj.
Čeprav sama blokada ni bila edini vzrok za državljansko vojno, je bila pomemben dejavnik v vojni strategiji Konfederacije.
Jug je bil močno odvisen od izvoza bombaža v Evropo, zlasti v Veliko Britanijo in Francijo, blokada pa je ovirala njegovo sposobnost financiranja vojne.
Blokada je stopnjevala napetosti, zlasti med Unijo in Veliko Britanijo, ki je razmišljala o posredovanju, da bi zaščitila svojo oskrbo z bombažem.
Vendar pa je imela sama blokada strateško vlogo pri podaljševanju in zaostrovanju vojne.
Drug primer blokada pristanišča Pirej leta 1897.
Leta 1886 je grška nacionalistična vstaja na Kreti spodbudila Grčijo, da se je zapletla v sovražnosti z Osmanskim cesarstvom.
Čeprav je bila Grčija na koncu poražena, je ta spopad postavil temelje za prihodnje balkanske vojne.
Da bi omejile grške ekspanzionistične ambicije, so velike sile (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija) leta 1897 uvedle blokado glavnega grškega pristanišča Pirej.
Blokada je bila poskus preprečitve Grčiji, da bi podprla kretski upor, in je sprožila velike nemire. Kljub blokadi so se napetosti stopnjevale in Grčija je Osmanskemu cesarstvu napovedala vojno, kar je privedlo do grško-turške vojne leta 1897.
Čeprav je bila Grčija na koncu poražena, je ta spopad postavil temelje za prihodnje balkanske vojne.
Tretji je primer blokade Kopenhagna v anglo-danski vojni 1807:
Med napoleonskimi vojnami se je namreč Britanija bala, da bi danska mornarica lahko padla v Napoleonove roke, kar bi ogrozilo britansko pomorsko prevlado.
Dansko floto so na koncu ujeli Britanci. Da bodo jedrsko silo Rusijo uspele blokirati nordijske države, danes pa je precej manj verjetno...
Da bi to preprečila, je Britanija zahtevala predajo danske flote.
Ko je Danska zahtevo zavrnila, je britanska kraljeva mornarica sprožila blokado Kopenhagna in na koncu bombardirala mesto.
Britanske pomorske akcije so neposredno pripeljale do druge bitke za Kopenhagen (1807).
Ta blokada in bombardiranje sta eskalirala v obsežni spopad med Dansko in Veliko Britanijo, znan kot »vojna s topnjačami«, ki je bila prizorišče Napoleonovih vojn.
Dansko floto so na koncu ujeli Britanci.
Da bodo jedrsko silo Rusijo uspele danes blokirati nordijske države, pa je precej manj verjetno...
