REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Koliko je vreden suženj? Jasno, – tri petine svobodnega državljana!

Koliko je vreden suženj? Jasno, – tri petine svobodnega državljana!Nekoč ... In danes?

ZDA znova pretresajo rasni nemiri.

Marsikdo težko razume, zakaj lahko en sam umor - pa če je še tako grozljiv - sproži tako obsežne upore predvsem temnopoltega prebivalstva v ZDA.

Toda pri tem se je potrebno zavedati, da ima diskriminacija temnopoltih v ZDA zelo dolgo zgodovino in izhaja še iz časov, ko so Združene države Amerike svoj gospodarski razcvet začele tudi ali celo v veliki meri - s suženjskim delom.

V to so se zapletli celo sami tvorci ameriške ustave, v imenu katere ZDA pogosto natopajo kot svetilnik demokracije v svetu.

Tudi popis prebivalstva v ZDA vsakih 10 let sproža prave politične pretrese, ker je od popisnih rezultatov odvisno število elektorskih glasov v posameznih državah.

S tem so imeli Američani težave že ob prvih popisih.

Potrebna sta bila dva ustavna amandmaja, dve reformi in ena vojna, da je bila na krivica vsaj formalno odpravljena.

Prvi ameriški popisi so namreč šteli le »ime glave družine« ter »če je bel, tudi starost in spol, raso in sužnje«.

V ameriškem Kongresu so ameriški »očetje naroda« (Hamilton in Madison) ob koncu 18. stoletja resno razpravljali, ali je suženj »oseba ali lastnina.«

Pri določanju elektorskih glasov so se nato odločili za kompromis – vsak suženj je veljal »kot tri petine svobodnega človeka,« glede na število sužnjev določeno v popisu, to pa so zapisali v svojo prvo Ustavo.

Potrebna sta bila dva ustavna amandmaja, dve reformi in ena vojna, da je bila ta krivica vsaj formalno odpravljena.

Ampak ne povsem, kot kažejo tudi številni policijski umori na etnični ali rasni osnovi v ZDA ter neproporcionalno nasilje represivnih organov proti temnopoltim.

Diskriminirani so še vedno tudi v sistemu izobraževanja, zaposlovanja in na številnih drugih področjih, boj za enakopravnost pa zato tudi v ZDA  še vedno traja.

Delite članek