Protest: NATO v BIH dolguje delavcem na milijone evrov

Tuje vojne misije v BiH – v teh misijah je sodelovala tudi Slovenija – dolga leta niso spoštovale zakonodajo BiH in zaposlenim, gre pa za najmanj 20 000 ljudi, najmanj deset let niso plačevale socialne prispevke. 

V petek 23. februarja bodo pred Glavnim štabom sil EUFOR in NATO v Butmirju pri Sarajevu demonstracije zaradi neplačevanja socialnih prispevkov zaposlenih v teh misijah. Gre, kot poročajo Novosti predvsem za državljane BiH, ki so jih v mednarodnih misijah zaposlili za opravljanje določenih del, vendar jim istočasno niso plačevali prispevkov. Zaradi tega naj bi se na protestu pred sedežem sil, ki se še vedno nahajajo v BiH, (kljub temu da je BiH tudi kandidat za članstvo v EU) zbralo več tisoč zaposlenih in njihovih družin. Delavci in njihovi odvetniki trdijo, da jim v misijah NATO, EUFOR in SFOR deset let niso vplačevali sicer po delovni zakonodaji obveznih prispevkov. Delavci pa so dela opravljali na področju BiH. 

»Ljudje so imeli pogodbe z zvezo NATO oziroma z EUFOR-jem ali SFOR-jem, vendar je bil v teh pogodbah napisan člen, v skladu s katerim bi si delavci morali socialne prispevke plačevati sami. Vendar je to v BiH nezakonito. Delodajalec je dolžan plačevati prispevke, ne pa delavci. Zato so te pogodbe neveljavne, NATO pa mora plačati delavcem vse zaostale prispevke, da bi ljudje lahko na ta način povezali svojo delovno dobo. Dolgovi na posameznega delavca znašajo od 5000 do 25 000 evrov,« opozarja odvetnik oškodovanih delavcev Avdo Salihbegović. 

Skupaj gre za okoli 20 000 zaposlenih, ki jim mednarodne organizacije – ki so bile v BiH poslane zato, da zavarujejo mir v tej državi - najmanj 10 let niso plačevale prispevke. Delavci sicer poskušajo svoje pravice doseči že od leta 2010, vendar na sodiščih niso bili uspešni, EUFOR pa naj bi »miniral« tudi vse poskuse, da o sporu presodi neodvisna komisija. Glede na velik vpliv, ki ga imajo tuje sile in oblasti na dogajanje v BiH, je po oceni delavcev povsem nemogoče, da bi se v BiH to vprašanje rešilo na pravičen način. 

»V tem primeru je, paradoksalno, največja 'prepreka' za uresničevanje teh pravic prav mednarodna skupnost, ki je izključno angažirana zaradi implementacije zahodnoevropskih standardov, ki pa jih – sama ne spoštuje,« je kritičen Salihbegović in dodaja, da so ob EUFOR-ju največji »nasprotniki« reševanja tega problema še Nizozemska in Avstrija. 

Menda naj bi bila zveza NATO celo pripravljena plačati 70 odstotkov dolgov, vendar je bilo nato reševanje problema zaradi pritiska posameznih evropskih držav znova ustavljeno. In to kljub temu, da so mednarodne sile angažirane tudi drugje v regiji in se tam delavcem, zaposlenim v teh misijah njihovi socialni prispevki redno in brez težav vplačujejo. Zato delavci v BiH tudi ne pristajajo na to, da bi na nezakonit način postali nekakšna »izjema« v regiji.