REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Od »Evrope belcem« do malikovanja Pavelića: ustaštvo je na Hrvaškem podivjalo, zaman tudi sodne prepovedi

Od »Evrope belcem« do malikovanja Pavelića: ustaštvo je na Hrvaškem podivjalo, zaman tudi sodne prepovediKolinda Grabnar Kitarović in neo-ustaši

Ustaški in rasistični izbruhi so se v sosednji Hrvaški v zadnjem času precej razrasli.

Prav zadnja afera, ki so jo odkrili hrvaški mediji, kaže, da niso iz trte zvita opozorila dela hrvaške in svetovne javnosti o nevarnosti desnega populizma, ki se je v zadnjem času razmahnil na Hrvaškem, zahvaljujoč prvakom vladajoče HDZ, ki odkrito simpatizirajo z ustaštvom, od hrvaške predsednice prek ministrov do drugih veljakov v vrhu oblasti.

Od spornih izjav najvišjih uradnikov, preko vsepovsod prisotnega ustaškega pozdrava »Za dom spremni« (za dom pripravljeni) do škandaloznega praznovanja obletnice akcije Oluja (nevihta), organiziranih pretepov pripadnikov srbske manjšine v odročnih vasicah v bližini Knina, napadov na tuje turiste pa vse do afere, ki je zadnja v vrsti nezaslišanih dogodkov – razkritja portreta ustaškega poglavnika v luksuzni vili na Braču, ki je v lasti do nedavnega zelo pomembnega ministra v hrvaški vladi, ki jo vodi premier Andrej Plenković.

Prav zadnja afera, ki so jo odkrili hrvaški mediji, kaže, da niso iz trte zvita opozorila dela hrvaške in svetovne javnosti o nevarnosti desnega populizma, ki se je v zadnjem času vidno razmahnil na Hrvaškem zahvaljujoč prvakom vladajoče stranke HDZ, ki odkrito simpatizirajo z ustaštvom, od hrvaške predsednice prek ministrov do drugih veljakov v vrhu oblasti.

Glavno rolo v zadnji aferi ima Lovro Kuščević, ki je do letošnjega julija opravljal dolžnost političnega tajnika vladajočega HDZ-ja in hkrati vodil dva pomembna resorja v kar dveh hrvaških vladah – v vladi aktualnega premierja Andreja Plenkovića je bil minister za javno upravo, pred tem pa minister za gradbeništvo in prostorsko ureditev v predhodni hrvaški vladi, ki jo je vodil premier Tihomir Orešković.

Preiskava njegove vile je namreč razkrila, da je turistom ves čas svojega mandata v vrhu države oddajal svoje luksuzno domovanje v vasi Nerežišći na otoku Braču, kjer goste s kamina pozdravlja portret zloglasnega ustaškega vodje Anteja Pavelića.

Razvpita vila in kronsko mesto za Pavelićev portret. Vir: Twitter

Da minister goji močna čustva do vodje Neodvisne države Hrvaške (NDH), zločinske »tvorbe«, ki je bila med drugo svetovno vojno satelit Hitlerjeve nacistične Nemčije, je javnost izvedela šele po tem, ko je hrvaška policija oziroma USKOK (Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala) opravil hišno preiskavo na domačem naslovu Lovre Kuščevića.

Kmalu zatem so se na socialnih omrežjih pojavile fotografije tako vile kot njene zunanje podobe, skupaj z bazenom, toda javnost je presunila predvsem srhljiva podoba vodje NDH in ustašev, Anteja Pavelića.

Ustaški poglavnik Ante Pavelić in minister Lovro Kuščević. Vir: Twitter

Značilen portret Pavelića, kot ga najdemo tudi na Wikipediji, je razstavljen v Kuščevićevi vili, ki zdaj opravlja delo poslanca v hrvaškem Saboru, poleg bronastega kipca Franje Tudjmana.

Franjo Tudjman in Ante Pavelić. Vir: Wikipedia

Družbena omrežja na Hrvaškem pa so še posebej zabavala nadaljnja Kuščevićeva nerodna opravičila, s katerimi se je še bolj zapletel v laži, ko se je poskusil zagovarjati, češ da ne gre za Pavelića, ampak za fotografijo njegovega »starega očeta ali pradedka, ne vem točno ...«

Čeprav je Kuščević postavil Tudjmana in Pavelića na kaminu enega poleg drugega, v resnici sta bila poglavnik NDH in vodja Hrvaške po letu 1991 v drugi svetovni vojni - sovražnika.

Borila sta se drug proti drugemu, na nasprotnih straneh okopov.

Franjo Tudjman se je namreč boril na strani partizanov prav proti ustašem, katerih ideologija se odraža v liku in delu Anteja Pavelića.

V Sloveniji se na to zgodovisko kartografijo Hrvaške gleda nekoliko drugače, saj je bila tudi Slovenija žrtev zločinov ustašev in njihovih ozemeljskih zahtev.

Kar se Kuščevića tiče, ta je bil prisiljen pred dobrim mesecem dni naposled zapustiti ministrski položaj, zaradi vrste odmevnih afer, pri katerih je šlo za zlorabo položaja in sumljive »nepremičninske posle« v njegovi rojstni vasi na otoku Braču, ki so mu, kot je zatrdila opozicija v zahtevi za njegov odstop, nanesli milijonsko korist.

Toda žebelj v njegovo politično krsto očitno ni uspela zabiti niti sporna fotografija, ki je nedavno pricurljala na plano in s katero je minister izrekal »dobrodošlico« nič hudega slutečim turistom, ki jim je oddajal svojo vilo.

Spomnimo, Pavelić je bil na čelu brutalnega režima, odgovornega za sistematično in masovno pobijanje na tisoče Judov, Srbov in Romov na ozemlju NDH med leti 1941 in 1945.

Tudjmana, ki ga danes na Hrvaškem slavijo kot očeta naroda, je novembra 2017 haaško sodišče obsodilo, da je skupaj s takratnim hrvaškim državnim vrhom sodeloval v »skupnem zločinskem dejanju« s ciljem eliminacije bosanskih muslimanov v Bosni in Hercegovini.

Toda to ni edini primer.

Le nekaj dni pred afero s Kuščevićem in ustaškim vodjo Pavelićem pa je Hrvaško doletela graja iz EU, predvsem iz Berlina, zaradi rasističnega in ksenofobičnega izbruha Elizabete Madjarević, prve sekretarke hrvaškega veleposlaništva v glavnem mestu Nemčije.

Tvit, ki je odnesel hrvaško diplomatko. Vir: Facebook

»Čista in pristna Evropa. Samo beli Evropejci , tako kot pred 30 leti v vsej Evropi. To bi morala biti dobra reklama za počitnice. Človek bi pomislil, da to ni več mogoče, a na srečo je še tako,« je zapisala v angleščini (zdaj že bivša) hrvaška diplomatka na Facebooku ob idiličnih fotografijah hrvaške obale in Jadranskega morja.

Zaradi takšnih izbruhov, pa tudi podobnih o LGBT populaciji, je bila visoka državna uradnica nedolgo zatem suspendirana, a po burnih odzivih tako doma kot po svetu, je bil sam premier Plenković prisiljen izjaviti, da je bilo njeno početje »čista katastrofa« in najaviti, da je njene kariere v državni službi – konec.

Nesojeni diplomatki Elizabeti Mađarević ni pomagalo niti sklicevanje na »svobodo govora«, nato pa na hekerje, ki naj bi ji vdrli v račun na svetovnem spletu …

Shod ustašev na Hrvaškem. Vir: Facebook

Da takšno ozračje na Hrvaškem ne obljublja nič dobrega, pa nazorno kaže tudi nekaj primerov s hrvaške obale.

Letos je bilo zabeleženo tudi več napadov na turiste. Skupina Angležev je bila pred nekaj dnevi napadena na plaži Ovčica v Splitu, turist iz Francije je bil prav tako hudo pretepen, nato še 43-letna Slovenka ...

Pregreto ozračje, na katero se doslej še nihče ni odzval iz Bruslja ali kakšne druge evropske prestolnice, vse do incidenta z rasistično naravnano diplomatko v Berlinu, je privedlo tudi do več napadov tako na srbske sezonske delavce na Hrvaškem kot Srbe, ki živijo v Liki.

Novodobni ustaši

Da je ozračje drugačno, je kazal že prvi takšen primer, ki se je pripetil julija. Takrat je skupina objestnih mladeničev v Ulici hrvaških velikanov napadla pet oseb, starih od 21 do 26 let, vključno z enim dekletom.

Policija je pozneje aretirala dva napadalca, stara 22 in 19 let. Kot so opisale žrtve, so napadalci najprej zavpili: »Kdo od vas je Srb, kdo je Srb?«

Nato pa so jih začeli tepsti, grdo je skupila celo punca, sicer Hrvatica, ki  se je zaman poskušala postaviti med napadalce in svoje prijatelje ter jih tako zaščititi z lastnim telesom …

Hrvaška predsednica pa je ta primer celo branila, z izjavo, da »vsakega incidenta med državljani različnih nacionalnosti na Hrvaškem pač ni mogoče opredeliti kot mednacionalni incident« - čeprav je bila očitno le nacionalna pripadnost pripadnikov manjšin razlog za nasilje hrvaških desničarjev v omenjenem primeru.

Thompsonovi

Vsemu temu je sledila zdaj že tradicionalna pro-ustaška retorika v času obeleževanja »Nevihte«, policijsko-vojne akcije, ko je iz Hrvaške pregnano 250.000 Srbov in se na Hrvaškem praznuje kot dan zmage in hvaležnosti.

V tistih dneh portali na Hrvaškem praviloma vsako leto pišejo o »veteranih« in njihovih »junaških dejanjih«, ne da bi sploh omenili srbske žrtve, na kar vztrajno opozarja tudi znani hrvaški novinar in kolumnist Drago Pilsel.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabnar Kitarović in ustaška zastava
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović pogosto veselo pozira ob ustaški zastavi. Vir: Twitter

Medtem pa trditve o t. i. »velikosrbski agresiji« služijo kot figov list za opravičevanje nadaljnjega preganjanja Srbov iz njihovih domov.

Ni dvoma, da tudi najvišji državni uradniki bodisi v Zagrebu bodisi v lokalni skupnosti s svojimi izjavami in dejanji utrjujejo hujskaško ozračje in spodbujajo še več mednacionalnega sovraštva in agresije.

Tarča napadov je tudi predstavnik Srbov na Hrvaškem in poslanec v Saboru Milorad Pupovac, pa tudi drugi vidni hrvaški intelektualci in novinarji, ki so se zoperstavili opasani državni politiki.

Znani hrvaški novinar in kolumnist Drago Pilsel je ob novici, da je profesor Filozofskega fakulteta v Zagrebu Hrvoje Klasić, zgodovinar, ki brez dlake na jeziku opozarja domačo javnost, da so »ustaše (med drugo svetovno vojno) izvršile genocid nad Srbi na Hrvaškem,« prejel grožnje s smrtjo, opozoril, da hrvaška družba sunkovito drsi v fašizem.

Pilsel s tem v zvezi še posebej ostro kritizira predvsem predsednico Hrvaške Kolindo Grabar Kitarović, ki jo v svojih tvitih večinoma omenja z okrajšavo KGK.

Letos je na primer hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović (tudi v hrvaških socialnih omrežjih obravnavana kot KGK) med praznovanjem »Nevihte« v Kninu dejala, da ji je »med 'Nevihto' prišlo, da bi tudi sama prijela za puško in šla na bojišče«.

Kolinda se klanja ustaškim spomenikom. Vir: Twitter

Hrvaška predsednica je sicer znana po podobnih »cvetkah«, kot je njena izjava, da »zelo rada posluša pevca Marka Perkovića Thompsona, medtem ko se pelje z otrokoma v avtu« …

V občudovanju Thompsona, znanega kot raznašalca ustaške ideologije je ni zmotilo niti dejstvo, da je pred kratkim hrvaško prekrškovno sodišče pravnomočno obsodilo izvajalca sporne popevke »Bojna Čavoglave« - Thompsona, zaradi tega, ker na začetku pesmi kliče pozdrav iz dobe nacizma, »za dom spremni« …

Toda sporni pevec, ki uživa zaščito hrvaškega državnega vrha, očitno ne namerava odnehati z ustaško propagando in sejanjem mednacionalnega sovraštva.

Pevec, ki mu je ustaštvo pisano na kožo - Thompson. Vir: Twitter

Tako je le nekaj ​​dni po razsodbi na svojem Facebook računu Thompson objavil video posnetek s koncerta v Širokem Brijegu, ki je bil posvečen dnevu tega kraja in verskega praznovanja vnebovzetja in kjer je v navzočnosti več deset tisoč ljudi, znova zapeli kontroverzno pesem »Bojna Čavoglave«, ki jo začne z - ustaškim pozdravom.

Na video posnetku tog dela koncerta je mogoče videti in slišati Thompsona, kako kriči »za dom«, občinstvo pa v odgovor vpije »spremni!« (pripravljeni) …

Kolindo tudi sicer precej pogosto dobijo med dejanji, ki kažejo, kako je odprta in tolerantna do ustaških simbolov in se jih ne brani, še posebej, ko je na obisku pri zamejcih v ZDA ali Latinski Ameriki.

Že nekajkrat je posneta, kako sama drži ali se fotografira z ustaško zastavo iz časa NDH, ki je zelo podobna zdajšnji zastavi, razlikuje se pa po le enem majhnem toda »pomembnem« detajlu – prvi kvadratek (z leve) »šahovnice« je na ustaški zastavi bele barve, na zastavi aktualne države pa je - rdeč.

Znova: hrvaška predsednica z ustaško zastavo. Vir: Twitter

Mimogrede, Kolinda, ki rada poudarja, da je bila »Nevihta« simbol zmage hrvaškega domoljubja in enotnosti, je letos izkoristila oder v Kninu, da napove, da se bo na volitvah v začetku prihodnjega leta znova kandidirala za predsednico.

Z drugimi besedami, v primeru njene ponovne izvolitve bi to najbrž pomenilo, da se glede večine pomembnih spornih vprašanj z Zagrebom dolgoročno – ne bo kaj dosti spremenilo …

Spodaj pa si lahko pogledate satiričen video »Kolinda - hit hitova«, ki je objavljen na YouTubu in je v kratkem postal zelo popularen na hrvaških socialnih omrežjih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek