REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Josip Broz Tito razkrinkal laž predsednice Hrvaške

Josip Broz Tito razkrinkal laž predsednice HrvaškeTito in Kolinda Grabar Kitarović | VIR: Pixsell

Ob robu obiska avstrijskega predsednika Alexandera van der Bellena na Hrvaškem, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović z intervjujem za Kleine Zeitung razjezila domače medije in javnost zaradi vrste neresničnih trditev. Med ostalim, je izjavila, da se v Jugoslaviji cela desetletja nihče ni upal ali smel javno reči, da je Hrvat.

Vprašana o vse bolj radikaliziranem nacionalizmu na Hrvaškem, je novinarjem iz Gradca odgovorila, da jo "takšna vprašanja zelo razjezijo". Čeprav priznava, da na Hrvaškem obstajajo tako desni kot levi ekstremi, trdi, da ti niso nevarni za demokracijo. Glede nebrzdanega nacionalizma na Hrvaškem, pa ga opravičuje tako: "Desetletja nam je bilo Hrvatom prepovedano izraziti svoje poreklo. Namesto da povemo 'jaz sem Hrvat', smo morali reči 'sem iz Hrvaške'."

Kolinda kupuje hrvaško
Predsednica Hrvaške končno uživa v svobodi in "kupuje Hrvaško", kot piše na njeni nakupovalni torbi.

"Če pa bi kdo izrazil svoj nacionalni ponos, mu je grozila zaporna kazen," je zatrdila Kolinda Grabar Kitarovič. Na njene besede so se burno odzvali tako vidni politiki in komentatorji doma, završalo je tudi na družbenih omrežjih. Kot dokaz, da je "Kolinda znova izrekla laž", je uporabnik Twitterja Josip Broz Tito postavil na socialna omrežja "svoj poročni list", ki dokazuje, da se je že leta 1952 "izjasnil za Hrvata", brez kakršnih koli posledic.

"Kolinda, ne vem, v kateri Jugoslaviji si ti živela in v kateri nihče ni smel zase reči, da je Hrvat ali Srb?", je javno izzval hrvaško predsednico Josip Broz Tito.

Tito je objavil 'svoj poročni list', ki dokazuje, da se je že leta 1952 'opredelil za Hrvata', brez kakršnih koli posledic.

Kot dokaz, da se je zlagala, je objavil pristno listino iz poročne matične knjige "IV. narodnega odbora v mestu Beograd, republika Srbija". Pod zaporedno številko 126, je bila Titu poročna listina izdana dne 15. aprila leta 1952. Napisana je v pisavi republike, v kateri se je poročil, torej v cirilici. Rubrika "priimek in osebno ime" pa potrjuje, da sta omenjena dne "sklenila zakonsko zvezo" Josip Broz Tito kot ženin, in nevesta Jovanka Budisavljević.

Za "prejšnji zakonski stan" je Broz navedel "ločen", Jovanka pa "neporočena".

Kot Brozov rojstni datum je naveden 25. maj leta 1892, torej je bil na poročni dan star skoraj 60 let, njegova bodoča soproga pa niti polovico toliko, kolikor je bil star ženin.

Glede na zatrjevanje hrvaške predsednice, da se Hrvati v komunističnem režimu niso smeli izrekati kot Hrvati pa je še najbolj zanimivo, da v rubriki "narodnost" za Tita piše "Hrvat", medtem ko za Jovanko piše "Srbkinja" (v originalu: srpkinja, celo z majno črko "s").

Pri Titu je rubrika "poklic" ostala brez zaznamka torej prazna, kot da ne bi imel nobenega poklica, ali pa se mu je zdelo odveč, da napiše, "predsednik države".

V rubriki 'narodnost' za Tita piše 'Hrvat'

Jovanka pa se je izjasnila po činu, ki ga je imela kot partizanka med drugo svetovno vojno - "kapetan", ob tem pa še pristavila "uslužbenka", ker je v letih po vojni delala pri Titu, ko je on že postal predsednik prvo FLRJ (Federativne ljudske republike Jugoslavije), nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Oba sta kot mesto stanovanja navedla prestižno Užiško ulico na beograjskem hribu Dedinje, kjer so v luksuznih vilah stanovali najbolj bogati Beograjčani, s tem da je Broz navedel številko 15, ki je bila uradna rezidenca predsednika FLRJ (pozneje SFRJ), ona pa številko 9, ki se je nahajala le dve hiši stran.

Kolinda in konj

Priči sta jima bila Aleksandar Ranković, in Ivan Gošnjak. Ranković je bil v tistem času minister za notranje zadeve FLRJ, zgodovina pa si je zapomnila, da ga niti botrstvo s Titom in dejstvo, da je bil eden najvplivnejših Srbov in šef Udbe, ni rešilo, da ga leta 1966 ne bi s političnega parketa odnesla t. i. "prisluškovalna afera", ko je bil obtožen, da je v Titove sobane, in to prav v njegov kabinet in Jovankino spalnico v predsedniški rezidenci v Užiški ulici št. 15 v Beogradu namestil - prisluškovalne naprave.

Gošnjak, hrvaški general in politik, je bil že med vojno in po vojni vedno zvest Jovankin zaupnik.

Poročni list je, kot kaže zaznamek iz zgornjega desnega kota, danes del osebnega "Arhiva Josipa Broza Tita".

Zagrebški 24.sata ob vsem tem še dodatno oporeka trditvam hrvaške predsednice in jo spominja na dejstvo, da je bilo v nekdanji Jugoslaviji v vse obrazce in dokumente, poleg državljanstva potrebno vpisati tudi nacionalnost. In da se zaradi tega ni šlo v zapor.

Tito se smeji zadnji
Josip Broz Tito, predsednik SFRJ.

"Žal, to ni prvi takšen izpad predsednice. Omenjala je ona že Hrvaško, ki je 'bila za Železno zaveso', kar je zgodovinska in geopolitična laž, pa tudi, da je 'komunistični režim onemogočal vsako poudarjanje nacionalnega imena, hrvaške zastave in grba ali katoliške veroizpovedi', ne glede na dejstva, da je bila že v grbu Socialistične Republike Hrvaške (v sestavi Jugoslavije - op.avt.) šahovnica, medtem ko se je (sedanja hrvaška) himna 'Lijepa naša' predvajala vzporedno z 'Hej Slovani'." 

Predsednica Hrvaške se zateka k ponarejanju, če ne najde dovolj natančne, preverljive in s tem prepričljive argumente proti komunizmu

Tako so "Kolindo hitro postavili na laž", kot poročajo zagrebški mediji, ki hkrati opozarjajo, da je danes sicer modno, da voditelji držav izrekajo najrazličnejše neumnosti.

Njeni trditvi, da je bilo Hrvatom prepovedno izraziti svoje poreklo, oporekajo tudi podatki iz popisa prebivalstva v nekdanji Jugoslaviji, kjer se je med leti 1948 in 1981 število prebivalcev, ki so se izrekli za Hrvate, povečalo s 3,78 milijona na 4,42 milijona, spominja portal faktograf.hr.

Ob tem se je Kolinda tudi še nedavno bahala, da je že 'v mladosti vsakič stala v položaj mirno, ko je poslušala hrvaško himno na komunistični televiziji'. In čeprav je jasno, zakaj se Kolinda poslužuje takšnih neresnic, je "vprašanje, zakaj jih ne hrani za svoje manj zahtevno občinstvo doma, ki itak posluša le tisto, kaj si želi slišati, temveč jih pompozno plasira preko tujih medijev," se z grenkobo sprašuje časnik 24.sata, ob nerazumevanju vzgibov predsednice, ki se "mora zateči k ponarejanju, če ne najde dovolj natančne, preverljive in s tem prepričljive argumente proti komunizmu".