Blamaža: Hrvaška predsednica avstrijskim medijem potožila, kaj ji je v Jugoslaviji manjkalo in sprožila plaz kritik

Predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović je razjezila domače medije in javnost z intervjujem za avstrijski Kleine Zeitung, v katerem je cela vrsta neverodostojnih izjav. Kot travmo iz otroštva v komunistični Jugoslaviji je, med ostalim opisala, kako ni mogla izbirati med več vrstami jogurtov.

"Odraščala sem v komunizmu in nisem želela nič drugega, kot da se ga rešim. Želela sem si biti svobodna. Želela sem si, da bi v štacuni imela možnost izbirati med več vrstami jogurta", je za časnik iz Gradca razkrila aktualna hrvaška predsednica.

Na laž so jo zaradi neresničnih izjav postavili ne le razkačeni uporabniki družbenih omrežij doma, ampak tudi vodilni hrvaški mediji; vsi imajo skupen imenovalec "Kolinda, bilo je tudi sadnih!", in so se spomnili številnih vrst jogurtov, ki jih je proizvajalo 19 jugoslovanskih mlekarn od Makedonije, prek srbskih in številnih na Hrvaškem, do znanih v Ljubljani, Celju, Mariboru...

Portal Index.hr je omenjeni "Kolindin intervju" označil za bizarnega, časnik 24sata.hr pa predsednico v naslovu izziva: "Kolinda, kako to mislite, da ni bilo jogurta v Jugi? Bilo je tudi sadnih" in poudarja, da jih je bilo skupaj skoraj "300 različnih vrst". Nato je v celoti objavil znanstveno raziskavo Dimitrija Sabadoša in Branke Rajšić iz leta 1975 poimenovano " Organoleptična kakovost jugoslovanskih jogurtov in drugega fermentiranega mleka".

To znanstveno delo pa je pristen dokaz, da je bilo v Jugoslaviji ne le veliko "kislega mleka" in kefirja ter acidofilnega mleka, ampak tudi "trdnega", tekočega in celo sadnega jogurta. In vse to se je proizvajalo in jedlo v SFRJ ne le leta 1975, ko je bila raziskava opravljena, pač pa že leta pred tem, ker avtorja ugotavljata, da je "eden od fenomenov našega povojnega mlekarstva zagotovo hitro rastoča proizvodnja kislo-mlečnih napitkov na čelu z jogurtom; povprečna letna stopnja rasti je 21,6%  in ni do sedaj zabeležena v primeru še nobenega drugega mlečnega proizvoda."

Glede ocenjevanja vse te mavrice različnih jogurtov, ki so jih proizvajale tovarne v nekdanji državi, pa avtorja raziskave opozarjata, da je posebna komisija strokovnjakov "kakovost jogurtov in ostalih vrst fermentiranega mleka" ocenjevala v obdobju med letoma 1965 in 1974"!

Da je jogurtov bilo res veliko, še preden je bila Kolinda sploh rojena (29. aprila leta 1968, Reka, Hrvaška), potrjuje omenjeno ocenjevanje iz - leta 1965. Pa tudi seznam "količin in izbora industrije mleka SFRJ v letu 1972", ko je Kolinda imela štiri leta, ki nam odkriva, da je bilo med 305 vzorci fermentiranega mleka kar 83,3% - jogurtov. Od tega je bilo "trdnih" 85 vzorcev, tekočih 70, a sadnih celo 99, gre ogorčeno v podrobnosti portal 24sata.hr.

Da je bilo v nekdanji državi "jogurta kot v pravljici", je pritrdil tudi portal 100posto.hr.

Tudi uporabniki Twitterja in Facebooka so se hitro pridružili razpravi in bili zelo kreativni pri komentiranju izjav hrvaške predsednice. Nekateri so se navezali na aktualni škandal, v katerem se je našel znani proizvajalec Nike (zaradi katerega ljudje v jezi zažigajo superge tega podjetja po vsem svetu), tako da je obraz Kitarovičeve končal zmontiran na enemu od plakatov, ki je prepoznaven za kampanjo te znamke.

Drugi so naštevali proizvode "industrije jogurta" v nekdanji Jugoslaviji, po mestih in imenih proizvajalcev: Dukat Zagreb, Ljubljanska mlekarna, Mlekarna Celeia, Mariborska mlekarna...

Tako so jo prek svetovnega spleta z duhovitimi in domiselnimi komentarji njeni rojaki doma demantirali, ona pa je postala glavna tarča posmehovanja in norčevanja o "praznih policah, ki so le v glavi hrvaške predsednice". Fotografije iz samopostrežen iz časa njenega otroštva namreč kažejo povsem drugačno sliko.

Kolumnist Tomislav Klauški je "Kolindino 'jogurt revolucijo'" komentiral kot banalno, toda nikakor nepomembno: "Kolinda Grabar Kitarović se je pohvalila, da je bila nasprotnica komunizma zato, ker si je želela izbirati med več tipov jogurta.

To ni samo ponarejanje zgodovine, temveč razkriva, da je predsednica pripravljena svobodo zožiti le na izbiro - hrane". Neizprosen do predsednice lastne države je Klauški komentiral njeno skonstruirano dilemo o "svobodi ali jogurtu?", ki se ji je očitno zdela najpomembnejši opis strahot iz časov komunizma.

"In če bi morda lahko v tistem obdobju izbirala med več vrstami jogurta?", se sprašuje Klauški in nadaljuje, da "iz tega lahko sklepamo, da bi bila Kolinda bolj nagnjena h komunizmu z njegovim enopartijskim sistemom, kultom osebnosti, totalitarizmom, verbalnim deliktom, nadzorom politike, gospodarstva in družbe, le da je mogla izbirati med - več tipov jogurta".

"Ta primer se morda zdi banalen, zagotovo bizaren, vendar sploh ni nedolžen. Tukaj gre predvsem za grobo ponarejanje zgodovine, kar se je dokazalo z podatki, ki so odkrili, da je dejstvo, da je v Jugoslaviji obstajalo 85 vrst jogurtov in kislega mleka. Na žalost pa podobna ponarejanja že dolgo niso tuja hrvaški predsednici, kadar poskuša očrniti komunistično Jugoslavijo in socialistično Hrvaško", sklepa 24. sata.hr.

Ivo Josipović, ki je bil predsednik Hrvaške predno je Kolinda Grabar Kitarović nastopila to funkcijo, je za 24.sata.hr izjavil, da je, ko je slišal njene izjave, sprva mislil, da gre za fake news torej lažno, izmišljeno novico.

"Toda - ona je bila popolnoma resna. Kar je rekla, se sploh ne ujema s tem, kako smo živeli. To so popolne neresnice in ponarejanje zgodovine. Vendar pa te trditve niso bile izrečene zgolj zaradi ponarejanja zgodovine, saj tukaj dejansko gre tudi za spreminjanje prihodnosti. Če beremo njeno biografijo, vidimo, da ji v tem strašnem jugoslovanskem sistemu sploh ni bila tako slabo, šla je v Ameriko, torej zagotovo ni živela v ječi. Takšno ponarejanje zgodovine je pravzaprav v funkciji profiliranja Hrvaške kot zelo desničarske," je komentiral nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović intervju Kolinde Grabar Kitarović za Kleine Zeitung.

Ob tem pa hudomušno spomnil, da se je hrvaška predsednica šolala celo v ZDA, očitno brez kakršnihkoli težav in ne da bi bila za karkoli prikrajšana.