REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hrvaška predsednica na seji VS ZN ostro kritizirala haaško sodišče

Hrvaška predsednica na seji VS ZN ostro kritizirala haaško sodiščeHrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitrović, foto: STA

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je na današnji seji Varnostnega sveta Združenih narodov ostro kritizirala delo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, predvsem zaradi nekaznovanja vojnih zločinov nad Hrvati v Vukovarju in osrednji Bosni in Hercegovini.

Grabar-Kitarovićeva je na seji VS ZN V New Yorku, ki je bila posvečena končanju 24-letnega dela haaškega sodišča, poudarila, da Hrvaška " v celoti spoštuje vse sodbe", čeprav občasno izraža svoje nestrinjanje z določenimi vidiki njegovega delovanja".

Hrvaška predsednica je dejala, da je sodišče "v več kot 10.000 dneh obstoja", preveč časa porabilo za proceduralna in statusna vprašanja, medtem ko žrtvam ni dalo občutka, da je zadoščeno pravici.

"V prevelikem številu primerov je pravica prišla prepozno ali je sploh ni bilo," je dejala in izrazila spoštovanje do vseh žrtev vojnih zločinov, ne glede na kateri strani so bile.

Ocenila je, da so bila sojenja dolgotrajna, nekatera tolmačenja sodb pa protislovna, kar ni prispevalo k spravi in prihodnosti.

"Veliko praznino v dediščini sodišča pušča dejstvo, da se je glavni ustvarjalec projekta Velike Srbije Slobodan Milošević, ki je pripeljal do tragedije v bivši Jugoslaviji, izognil končni sodbi", je dejala hrvaška predsednica. Poudarila je tudi, da na Hrvaškem odgovornost za agresijo pripisujejo Miloševićevem režimu in ne srbskemu narodu.

Spomnila je, da niso kaznovani odgovorni iz vojske BiH, ki je storila zločine nad Hrvati v osrednji Bosni, in da haaško sodišče ni obtožilo nikogar zaradi trimesečnega obleganja Vukovarja in zločinov, ki so bili v tem času storjeni nad civilnim prebivalstvom. Dodala je, da Ratku Mladiću, ki je bil obsojen zaradi vojnih zločinov v BiH, v Haagu niso sodili za "več sto njegovih žrtev na Hrvaškem", v kateri je leta 1991 začel svoj vojni pohod.

Povedala je tudi, da je haaško sodišče v veliki meri opravičilo pričakovanje mednarodne skupnosti, ker je imelo pomembno vlogo v boju proti kulturi nekaznovanja, in je bil instrument za zagotavljanje odgovornosti za vojne zločine, zločine proti človeštvu in genocid.

Grabar-Kitarovićeva je ponovila, da Hrvati priznavajo, da so nekateri njihovi rojaki storili vojne zločine, a zavračajo kolektivno odgovornost, ki se jim pripisuje po sodbi šesterici Hrvatov iz BiH, ki so bili prejšnji teden v Haagu obsojeni na dolgoletne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov nad Bošnjaki leta 1993.

Izpostavila je, da Hrvaška zavrača tolmačenja sodbe proti šesterici Hrvatov iz BiH, da so Hrvaška, takratni hrvaški državni vrh ali hrvaški narod obtoženi ali razglašeni za odgovorne na haaškemu sodišču.

Dejala je, da so se na Hrvaškem "soočili z resnico", ko gre za zločine, ki so jih storili Hrvati, ter da podobno pričakuje od drugih.

Vse voditelje sosednjih držav Hrvaške je pozvala, naj ne zlorabijo sodbe haaškega sodišča, ter izrazila željo, da bi vojno in vso nesrečo pustili za seboj, pokazali spoštovanje do vseh žrtev in obsodili vse zločine, predvsem pa gledali v prihodnost.