REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Norost: ZDA pripravljajo »obsežno bombardiranje« objektov za proizvodnjo jedrskega materiala v Iranu

Norost: ZDA pripravljajo »obsežno bombardiranje« objektov za proizvodnjo jedrskega materiala v IranuBombnik B2 in mati vseh bomb, vir: screenshot YouTube

Visoki predstavniki OZN so izvedeli za »načrte ZDA, ki načrtujejo taktičen napad na Iran,« poroča Jerusalem Post in pri tem navaja neimenovane vire pri OZN v New Yorku.

V skladu z navedbami uradnikov »ima Bela hiša neprestane pogovore, ki vključujejo vojaške poveljnike, predstavnike Pentagona in svetovalce predsednika Donalda Trumpa

»Vojaška operacija, o kateri razmišljajo bo zračno bombardiranje iranskih objektov, povezanih z iranskim jedrskim programom,« navaja časnik.

Eden od zahodnih diplomatov naj bi novinarjem omenil, da bi lahko bilo to bombardiranje 'obsežno', toda 'omejeno' na določeno 'tarčo'.

Eden od zahodnih diplomatov naj bi novinarjem omenil, da bi lahko bilo to bombardiranje »obsežno«, toda »omejeno« na določeno »tarčo.«

Verjetno zato, da bi z zaporednimi udari na vedno isto mesto rakete lahko »prodrle« do zelo globoko vkopanih iranskih naprav.

Ameriški bombnik B-2 »Duh«.
Kot je zapisal tudi ameriški Politico »nič ne dokazuje, da so tudi postavili bombo.«

Administracija Donalda Trumpa je že večkrat obtožila Iran, da je odgovoren za napade na tankerje v Omanskem zalivu. Pri tem so objavili slike pripadnikov iranske garde, ki naj bi prikazovale, kako z boka ladje snemajo magnetno mino.

To naj bi dokazovalo, da so jo tudi postavili – o čemer pa ni bilo nobenih dokazov. Kot je zapisal tudi ameriški Politico »nič ne dokazuje, da so tudi postavili bombo.«

Iran je zanikal svojo vpletenost v te incidente in za njih posredno obtožil ZDA in njene zaveznice.

Bombo bi na primer lahko pripadniki iranske vojske odstranili tudi zato, da preprečijo večjo škodo, za  katero bi bil obtožen Iran in da ugotovijo, kdo jo je (z analizo eksploziva, prstnih odtisov itd.) postavil, ne pa zgolj to, da so jo iranske sile res postavile.

Istočasno pa tudi ni jasno, ali gre res za pristen posnetek in kdaj naj bi nastal. Iran je zanikal svojo vpletenost v te incidente in za njih posredno obtožil ZDA in njene zaveznice.

Analitiki že opozarjajo, da bi kakršenkoli napad na Iran – ob tem, da bi seveda šlo za nezakonito uporabo sile v mednarodnih odnosih – imel uničujoče posledice za razmere na Bližnjem vzhodu.

Kritiki vojaških načrtov Trumpove administracije tudi opozarjajo, da v primeru napada na Iran ne bo mogoče samo »udariti in se umakniti«, ker je Iran bistveno večji, kot na primer Irak, vojaško močnejši in z bistveno več zavezniki, ob tem pa obkrožen z gorami in ni primeren za invazijo z na primer – tanki.

Ameriška bomba za uničevanje bunkerjev
Ameriška bomba za uničevanje bunkerjev GBU-57 MOP. Vir: Wikipedia

»Če je to res, potem so še večji norci, kot pa smo mislili,« je dejal Cenk Uygur, voditelj znanega informativnega kanala Mladi Turki  (The Young Turks).

»Če bo Trump začel vojno z Iranom, potem ne bo držal nobene od svojih predvolilnih obljub, hkrati pa bo na Bližnjem vzhodu povzročil katastrofo, ki si jo je težko predstavljati,« je dodal.

Če je to res, potem so še večji norci, kot pa smo mislili.

Za Evropo bi seveda to lahko pomenilo – nov val beguncev, tokrat iz Irana. Ki bi lahko upravičeno zatrjevali, da ne bežijo samo pred represijo režima, pač pa tudi pred vojno.

Ryan Costello, politični direktor Nacionalnega iransko-ameriškega sveta (National Iranian American Council - NIAC), je dejal, da je poročanje Jeruzalem Posta na sledi tega, kar so uradniki v Pentagonu prejšnji mesec dejali, da je res »najbolj verjetna opcija.«

Ob tem je Pentagon pravkar napovedal napotitev dodatnih 1000 vojakov na Bližnji vzhod.

Prejšnji mesec je namreč Newsweek, ob sklicevanju na vire iz Pentagona pisal, da, če bi se zgodilo karkoli v zvezi z načrtovanimi možnostmi Trumpove administracije v zvezi z Iranom, bo to vključevalo »kampanjo udarov s težkimi izstrelki« po Iranu z namenom, da se Teheran pripravi na pogajanja z Washingtonom.

Ob tem je Pentagon pravkar napovedal napotitev dodatnih 1000 vojakov na Bližnji vzhod.

Znano je tudi, da ima Iran v Araku objekte za proizvodnjo jedrskega materiala.

In ker so ZDA izstopile iz jedrskega dogovora z Iranom, EU pa ni uspela zaščititi Irana pred ameriškimi sankcijami je Iran napovedal, da se bo prenehal držati določenih omejitev iz sporazuma.

Količino jedrskega materiala bo v devetih dnevih povečal za štirikrat, obogatil pa ga bo tudi preko mejnih vrednosti.

Količino jedrskega materiala bo v devetih dnevih povečal za štirikrat, obogatil pa ga bo tudi preko mejnih vrednosti.

Sporazum bo za Iran postal neveljaven 7. julija, Trumpova administracija pa sedaj Teheran poziva, da naj se Iran drži sporazuma - iz katerega so najprej, brez razloga, izstopile ZDA.

Uradniki OZN pa bi za namero ZDA, da bombardirajo Iran, lahko izvedeli zato, ker inšpektorji OZN seveda nadzorujejo jedrske naprave v Iranu.

Kar pomeni, da jih morajo ZDA najprej opozoriti in umakniti od objektov, predno jih napadejo, da ne bi prišlo do žrtev med tujimi inšpektorji agencije IAEA in drugimi tujimi državljani.   

Zarif in iranska raketa

Članice EU takšni politiki sicer nasprotujejo, toda glede na že tako slabe odnose z ZDA je malo verjetno, da bi lahko ameriško administracijo, če se odloči za še en nezakonit napad, tokrat na Iran, uspeli odvrniti od njene katastrofalne politike.

ZDA so že pred tem, najverjetneje v »opozorilo« Iranu objavile video posnetke (spodaj) bombardiranja z njihovo največjo bombo »masivnim penetratorjem.«

Težava je, da ima tudi Iran rakete, s katerimi lahko doseže ZDA, Izrael, pa tudi veliko zaveznikov, ki bodo lahko sprožili »asimetričen odgovor« (na primer iz Libanona, Iraka, Sirije, Turčije), torej bombne napade na sile ZDA in zaveznic na Bližnjem vzhodu, v ZDA in v Evropi.

Skratka, to poletje nas očitno čaka še ena vojna - vojna, ki bi lahko ZDA povedla na pot vojaškega in ekonomskega kolapsa. 

Skratka, to poletje nas očitno čaka še ena vojna - vojna, ki bi lahko ZDA povedla na pot vojaškega in ekonomskega kolapsa in dokončno zapečatila usodo ZDA kot »edine velesile.«

Nekoliko neprijetno pa je ob tem tudi dejstvo, da gre za vojno, ki jo načrtuje - tesna slovenska zaveznica in prijateljica.

Nekateri smo na to opozarjali že pred leti in za to plačali določeno ceno.

Nekega dne pa jo bodo plačali tudi tisti, ki so tudi Slovenijo potiskali na to nevarno pot zavezništva s tistimi, ki so kronično odvisni od svojih neskončnih vojn.  

Komentarji